Patriarh Bartolomej o verski svobodi: Mnogo več od preproste strpnosti

PARIZ (petek, 31. januar 2014, RV) – Verska svoboda je mnogo več kot samo navadna strpnost do razlik. Tako je poudaril carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej, ki se je od 28. do 30. januarja mudil na obisku v Parizu in med katerim je prejel častni doktorat Katoliškega inštituta. Patriarh Bartolomej je med drugim imel predavanje o verski svobodi na Akademiji za moralne in politične znanosti. Spomnil je na razširjeno sekularizacijo, ki še posebej zaznamuje zahodno družbo, ter izpostavil novo ovrednotenje vloge religije na antropološkem, duhovnem, kulturnem in družbenem področju.

Zatrdil je, da so človekove pravice osrednje vprašanje, ki se postavlja pred verstva. Med človekovimi pravicami pa »verska svoboda predstavlja največji izziv, h kateremu pristopajo verstva«. Ta izziv po patriarhovem prepričanju zagotavlja pozitivno perspektivo. Verska svoboda namreč zahteva »nekaj več kot le navadno strpnost do razlik«. Prava strpnost »nima nobene zveze z nihilističnim sprejemanjem stvarnosti, odprtim odobravanjem različnih pogledov in preziranjem resnice«. Ravno nasprotno, odprtost do vsega, kar je drugačno, predpostavlja iskreno spoštovanje lastnega izročila. »Potrebna je velika doza samospoštovanja,« je dodal patriarh. Kdor ne spoštuje lastnega izročila, ni zmožen razumeti in spoštovati izročila drugih. Za Bartolomeja je temeljni problem glede pravilnega pristopanja k verski svobodi v »razumevanju resnice in odnosa do resnice«. Pomembno je namreč sprejeti, da meje med resnico in pomanjkanjem resnice ne sovpadajo z mejami naše vere in drugih verstev. To seveda ne pomeni sprejeti relativizem in teološki minimalizem. Resnica vere ne more biti ločena od resnice o človekovi svobodi. Bog je Bog človeških bitij. To pomeni, da je temeljni dokaz za resnico neke religije to, da ta spoštuje in varuje človekovo dostojanstvo.

Patriarh Bartolomej je še spregovoril o pomenu institucionalne ločitve med Cerkvijo in državo, kar predstavlja rešitev, ki spoštuje pravico do svobode religije, obenem pa spoštuje tudi svetopisemsko zapoved 'Dajte cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je Božjega'. Pri tem je obsodil fundamentalizem sodobne družbe, ki religijo še naprej obravnava kot predmoderni pojav, nezdružljiv z družbenim razvojem.

Audio: