Kardinal Schönborn: Cerkev v Avstriji sredi procesa sprememb

VATIKAN (torek, 28. januar 2014, RV) – Škofje Avstrijske škofovske konference se od 27. do 31. januarja mudijo na obisku ad limina apostolorum v Vatikanu. Avstrija ima približno osem milijonov prebivalcev, od katerih je 89 % krščenih. Za katoličane se opredeljuje 63 % Avstrijcev, samo 9 % pa jih redno obiskuje sveto mašo. Število ateistov v državi naglo narašča. Več o obisku avstrijskih škofov v Vatikanu je za Radio Vatikan povedal kardinal Christoph Schönborn, predsednik Avstrijske škofovske konference. Dejal je, da je Cerkev v Avstriji sredi velikega procesa sprememb.

V nekaterih avstrijskih škofijah prihaja do oblikovanja večjih župnijskih okrajev, v katere se povezuje več župnij. Vedno večje je tudi sodelovanje med laiki in župniki. Kardinal Schönborn pojasnjuje, da so reforme nujne, saj obstajajo strukture, ki izvirajo iz konca 18. stoletja in so močno zaznamovane z rastjo župnij v 19. stoletju, po drugi svetovni vojni. Situacija namreč več ne ustreza sedanjim razmeram, ko število katoličanov stalno niha, in prav tako ne drugačnim življenjskim navadam. Ni nujno, da verniki obiskujejo župnijo, kateri pripadajo, mnogi župnijski sodelavci ne živijo na teritoriju župnije, v kateri so aktivni. Po drugi strani je vedno bolj viden drugačen način strukturiranja župnije, ki postaja kraj, kjer se osebe srečujejo in kjer najdejo skupnost z živo vero, pri tem pa ni nujno da so na območju, ki jim teritorialno pripadajo. Po kardinalovih besedah je ta proces prenove šele na začetku in, kot je dodal, Cerkev v Avstriji k temu pristopa pogumno.

Eno od pomembnejših vprašanj, s katerim se ukvarja Avstrijska škofovska konferenca, je, kako naj ljudje v evangeliju in Kristusu najdejo odgovor na svojo željo po duhovnosti, verski pripadnosti in življenjski usmerjenosti, je nadaljeval Schönborn. Po njegovih besedah bi bilo napačno ukvarjati se samo s cerkvenimi strukturami, kar je tudi papež Frančišek ostro kritiziral kot samoreferenčnost Cerkve. Temeljno vprašanje je, ali je želja po tem, da se odkrije ljudi, ki iščejo, ter se najde pot, ki vodi h Kristusu. Če ima Dunaj 1,8 milijona ljudi, samo 2 % teh pa jih obiskuje nedeljske maše, se je po kardinalovem prepričanju treba vprašati, kje se odvija življenje ostalih, kaj se dotakne njihovih src, kaj so njihova upanja in skrbi, njihovi strahovi. Zastaviti je treba vprašanje, ali kot župnijska, kot krščanska skupnost raje ostajamo udobno in mirno znotraj naših zidov ali pa nas žge vprašanje, ali ti ljudje poznajo Kristusa.

Na vprašanje o razkoraku med cerkvenim naukom in konkretnim življenjem, kardinal Schönborn odgovarja, da se želje, upanja in pričakovanja bolj ujemajo s tem, kar o zakonu in družini trdita Sveto pismo in Cerkev, kot bi pričakovali. Kar za mnoge osebe ostaja pomembno, je uspešen odnos, uspešna družina, družba, v kateri so različne generacije povezane v družino. Realnost pogosto ne ustreza temu pogledu in ustvarja most med tem, kar se želi, in tem, kar je, kar se dejansko uspe narediti, in to je velik izziv, ki se postavlja pred vse nas. Ključno vprašanje, ki ga zastavlja papež Frančišek in ki se nahaja tudi v evangeliju, je povezati med seboj realnost in usmiljenje. Usmiljenje Boga in ljudi takrat, ko stvari ne uspejo tako, kot bi želeli, ali pa sploh ne uspejo, takrat, ko pristopamo k upanjem in pričakovanjem, in tudi glede nauka in smernic, ki jih Bog daje ljudem. Gre za zelo težko nalogo, ki po drugi strani sploh ni nekaj novega, dodaja kardinal Schönborn.

Audio: