VATIKAN (nedelja, 26. januar 2014, RV) – »Seveda Kristus ni bil razdeljen,«
je papež poudaril med sredino splošno avdienco. Prejšnji teden je bil namreč namenjen
molitvi za edinost kristjanov, ki je letos potekala na temo »Mar je Kristus razdeljen?«
(1 Kor 1,13).
Kristus ni razdeljen Papež Frančišek je med drugim
dejal, da moramo danes iskreno in z bolečino priznati, da naše skupnosti še vedno
živijo v razdeljenosti, kar je v pohujšanje. »Razdelitve med nami kristjani so
pohujšanje,« je poudaril. Apostol Pavel piše: »Ta ali oni izmed vas pravi:
'Jaz sem Pavlov, jaz Apolov, jaz Kefov, jaz pa Kristusov.'« (1 Kor 1,12). Tudi
tistih, ki izpovedujejo Kristusa kot svojega voditelja, Pavel ne odobrava, kajti Kristusovo
ime uporabljajo za to, da bi se ločili od drugih znotraj krščanske skupnosti. »Kristusovo
ime vendar ustvarja občestvo in edinost, ne razdelitve! Prišel je, da bi med nami
ustvaril občestvo in ne da bi nas razdelil. Krst in križ sta osrednja elementa, skupna
Kristusovim učencem. Razdelitve namreč slabijo verodostojnost in učinkovitost našega
prizadevanja za evangelizacijo in pomenijo nevarnost, da se križu odvzamejo njegovo
moč.«
Vloga ženske v družini ostaja nenadomestljiva »Odlike
nežnosti, rahločutnosti in ljubeznivosti, s katerimi je bogata ženska duša, predstavljajo
ne samo naravno moč za življenje družine, da izžareva ozračje vedrine in ubranosti,
ampak tudi stvarnost, brez katere bi poklicanost človeka ostala neuresničena.« Besede
o nenadomestljivi vlogi ženske v Cerkvi, družbi in družini je papež Frančišek namenil
udeležencem kongresa, ki ga je prejšnji teden organiziral Italijanski ženski center.
Prispevek ženske v družbi, ki ga daje s svojo rahločutnostjo in intuicijo do drugega,
šibkega in nezaščitenega, je nepogrešljiv, je poudaril papež in spomnil, da mnoge
ženske skupaj z duhovniki nosijo nekatere pastoralne odgovornosti na področju spremljanja
oseb, družin in skupin. Razširiti je treba prostore za še bolj razvejano in prodorno
žensko navzočnost v Cerkvi. Ti novi prostori in odgovornosti, ki se lahko še naprej
večajo za navzočnost in dejavnost žensk tako v cerkvenem okolju kot civilnem in poklicnem,
pa ne smejo potisniti v pozabo »nenadomestljivo vlogo ženske v družini«. Če
je večji prispevek »ženskega genija« pomemben na področju dela in v javni sferi,
potem ta prispevek ostaja »nujen v okviru družine, ki za nas kristjane ni samo
zaseben kraj, ampak 'domača Cerkev', katere zdravje in blaginja sta pogoja za zdravje
in blaginjo Cerkve in same družbe«. Navzočnost ženske v družinskem okolju je nujna
za »posredovanje trdnih moralnih načel prihodnjim generacijamin zaposredovanje same vere«.
Cerkveni sodnik je tudi in predvsem pastir »Od
sodnika se zahteva človeška zrelost, ki se izraža v jasnosti sodbe in v ločenosti
od osebnih pogledov,« je papež dejal članom rimske rote, ki jih je sprejel ob
začetku novega sodnega leta. Izpostavil je človeški, sodniški in pastoralni vidik
cerkvenega sodnika ter zbrane spodbudil: »Vaše poslanstvo,živeto v veselju
in vedrini, ki izvirata iz delovanja tam, kamor nas je postavil Gospod, je posebno
služenje Bogu Ljubezni, ki je blizu vsaki osebi. V svojem bistvu ste pastirji. Medtem
ko opravljate sodniško delo, ne pozabite, da ste pastirji! Za vsakim postopkom,
vsakim stališčem, vsakim primerom, so osebe, ki pričakujejo pravico.«
Vera
je najdragocenejši zaklad »Vera je najdragocenejši zaklad, ki so vam ga
izročile vaše družine in ki ste ga poklicani posredovati vašim otrokom. Pomembno je
odkriti sporočilo evangelija in ga sprejeti v globini lastne zavesti ter v konkretnosti
vsakdanjega življenja, pogumno pričevati o Božji ljubezni v vsakem okolju, tudi delovnem.«Tako je papež Frančišek nagovoril zaposlene pri Inšpektoratu za javno varnost
v Vatikanu. »Vaše delo zahteva tehnično in strokovno usposobljenost, povezano s
pozornim nadzorom, prijaznostjo in predanostjo. Romarji in turisti ter tudi tisti,
ki so v različnih službah Svetega sedeža, vejo, da se lahko zanesejo na vašo pomoč.«
Papeževe
jutranje homilije Jutranje homilije papeža Frančiška, ki jih je imel v minulem
tednu med mašami v kapeli Doma sv. Marte, so govorile o pomenu človeške majhnosti,
nevarnosti ljubosumja in obrekovanja ter potrebi po postavljanju mostov in ne zidov.
Sklenimo z besedami iz homilije, ki jo je papež namenil krščanski svobodi: »Krščanska
svoboda in krščanska poslušnost sta poslušnost Božji besedi. Pomeni
imeti pogum, da postanemo novi mehovi za novo vino, ki neprestano prihaja. Pogum,
da vedno razločujem: razločujemo in ne relativiziramo. Vedno razločevati,
kaj dela Sveti Duh v mojem srcu, kaj želi Sveti Duh v mojem srcu, kam me Sveti Duh
vodi v mojem srcu. In biti poslušen. Razločevati in biti poslušen. Prosimo danes za
milost poslušnosti Božji besedi, tej Besedi, ki je živa in učinkovita, ki razločuje
čustva in misli srca.«