Papež Frančišek pri jutranji pridigi: Z drugimi graditi mostove in ne zidov

VATIKAN (petek, 24. januar 2014, RV) – Ni lahko graditi dialog z drugimi, predvsem če nas ločuje zamera. A kristjan vedno išče pot poslušanja in sprave, s ponižnostjo in krotkostjo, kajti to je tisto, kar nas je učil Jezus. S temi besedami bi lahko povzeli papeževo homilijo med jutranjo mašo v Domu sv. Marte.

Zlomim se, a se ne uklonim, pravi neka ljudska modrost. Uklonim se, čeprav se ne zlomim, pa pravi krščanska modrost. Po besedah papeža Frančiška sta to dva načina, kako pristopiti k življenju. Prvi: s trdoto, ki z lahkoto dviga zidove nekomuniciranja med osebami, vse do izrojenosti v sovraštvo. In drugi: postavljati mostove razumevanja, tudi po sporu, prepiru, in to v skladu z iskanjem in prakticiranjem ponižnosti. Papež je izhajal iz današnjega berila, ki govori o sporu med kraljem Savlom in Davidom. Davidu se ponudi priložnost, ki bi lahko ubil Savla, a izbere drugo pot: pot zbližanja, razjasnitve situacije, pojasnitve. To je pot dialoga, da bi ustvarili mir. »Za pogovor je potrebna krotkost,« je poudaril papež Frančišek. »Nujno je tudi pomisliti, da ima druga oseba nekaj več od mene.« Tako je razmišljal tudi David, ko je za Savla rekel: 'On je maziljenec Gospodov, pomembnejši je od mene.' Da bi lahko vzpostavili dialog je po papeževih besedah treba 'postati vse vsem'. Potrebni so torej »ponižnost, krotkost in postati vse za vse«. Obenem pa je treba »spregledati tudi mnoge žalitve«, je dodal papež. Mir se namreč vzpostavlja s ponižnostjo, ponižanjem in prizadevanjem, da v drugem vedno vidimo Božjo podobo.

V nadaljevanju pridige je sveti oče priznal, da je dialogirati težko. A slabše od tega, da poskušamo zgraditi most do nasprotnika, je dopustiti, da se v srcu povečuje zamera do vseh. Na ta način bomo ostali izolirani v grenki mlaki lastne mržnje. Kristjan pa ima za vzor Davida, ki premaga sovraštvo z dejanjem ponižnosti, je pripomnil papež. »Ponižati se in vedno graditi mostove, vedno, vedno. To pomeni biti kristjan. Ni lahko,« je dodal. Jezusu je to uspelo: ponižal se je do konca in nam pokazal pot. Po Frančiškovih besedah je pomembno, da ne mine preveč časa: ko pride do problema, se je treba takoj, ko je mogoče, približati dialogu, kajti čas povzroča rast zidu, kakor raste plevel, ki preprečuje rast pšenici. »In ko zidovi zrastejo, je sprava zelo težka.«

Ni problem, če včasih letijo krožniki v družini, skupnostih. Pomembno je, da se čim prej išče mir z besedo ali gesto. Raje most kot zid, kot tisti, ki je mnogo let delil Berlin. Kajti tudi v našem srcu lahko nastane Berlin z zidom do drugih. »Bojim se teh zidov; teh zidov, ki rastejo vsak dan in širijo zamero. Ter tudi sovraštvo,« je zatrdil papež Frančišek in povabil, naj pomislimo na mladega Davida. Lahko bi se maščeval, lahko bi ubil kralja, a je »izbral pot dialoga s ponižnostjo, krotkostjo in milino«. »Danes lahko prosimo sv. Frančiška Saleškega, doktorja krotkosti, naj nam vsem podeli milost, da bi gradili z drugimi mostove in nikoli zidov,« je papež sklenil homilijo.

Audio: