Papeževa jutranja homilija: Pokvarjeni duhovniki Božjemu ljudstvu namesto kruha življenja
dajejo zastrupljeno jed
VATIKAN (četrtek, 16. januar 2014, RV) – Škandali v Cerkvi se zgodijo, ker
ni živega odnosa z Bogom in njegovo Besedo. Tako pokvarjeni duhovniki svetemu Božjemu
ljudstvu namesto kruha življenja dajejo zastrupljeno jed. To so bile besede papeža
Frančiška med današnjo jutranjo mašo v Domu sv. Marte.
V homiliji se je naslonil
na dnevno berilo in psalm, ki pripovedujeta o težkem porazu Izraelcev pred Filistejci.
Božje ljudstvo v tistem obdobju je zapustilo Gospoda, je opozoril papež. Stari duhovnik
Helij je bil »mlačen«, njegova sinova sta bila »pokvarjena« in »sta
strašila ljudstvo«. Izraelci so pred bojem s Filistejci uporabili skrinjo zaveze
kot nekaj »čarobnega«, kot »nekaj zunanjega«. In bili so poraženi. Skrinjo
zaveze vzamejo sovražniki. Ni prave vere v Boga, v njegovo resnično navzočnost v življenju.
Ta svetopisemski odlomek, je nadaljeval papež Frančišek, nam daje misliti o našem
odnosu z Bogom in Božjo besedo:
»Je formalen odnos? Je oddaljen odnos? Božja
beseda vstopi v naše srce, spremeni naše srce, ima to moč ali je nima?«
To so vprašanja, ki jih je zastavil papež, in po katerih je opozoril, da je srce zaprto
za Besedo. V Cerkvi in med Božjim ljudstvom je veliko porazov, ker Gospoda ne poslušamo,
ker ga ne iščemo, ker ne dopustimo, da bi Gospod nas iskal. In po tem, ko se zgodi
tragedija, se sliši molitev: »Gospod, kaj se je zgodilo? Dal si nas v sramotenje
našim sosedom. V roganje in zasmehovanje vsem, ki so naokoli nas. Naredil si nas v
pregovor med narodi. Ljudstva majejo z glavo nad nami.«
Papež je nato spomnil
na škandale v Cerkvi, ki jih poznamo vsi, in se vprašal, če se jih sramujemo. »Sramota
Cerkve! Toda ali smo se sramovali tistih škandalov, tistih porazov duhovnikov, škofov,
laikov?« Božja beseda je bila v tistih škandalih, v tistih možeh in ženah »redka«.
»Niso imeli odnosa z Bogom! Imeli so določen položaj v Cerkvi, položaj oblasti
in tudi udobnosti.« Izgovarjali so se, da nosijo medaljo, da nosijo križ. A kot
je dejal papež, je to tako, kot so Izraelci nosili skrinjo: »Brez živega odnosa
z Bogom in z Božjo besedo!« Zato je prišlo do škandala, ki je propadanje Božjega
ljudstva, vse do šibkosti in do pokvarjenosti duhovnikov.
V zadnjem delu svoje
homilije je papež Frančišek nekaj misli tako namenil še Božjemu ljudstvu: »Ubogi
ljudje! Ubogi ljudje! Ne dajemo jim jesti kruha življenja, ne dajemo jim jesti – v
tistih primerih – resnice! In večkrat jim dajemo jesti celo zastrupljeno
jed!« Naša molitev, kot je poudaril papež, bi se torej morala glasiti: »Zbudi
se, zakaj spiš, Gospod! Zbudi se! Ne zavrni nas za vedno! Zakaj skrivaš svoje obličje?
Zakaj pozabljaš na našo bedo in zatiranje?« Prosimo Gospoda, tako je papež
Frančišek zatem sklenil, da ne bi nikoli pozabili »na Božjo besedo, ki je živa,
ki naj vstopi v naše srce, in da ne bi nikoli pozabili svetega zvestega Božjega ljudstva,
ki nas prosi za krepko hrano«.