VATIKAN (torek, 14. januar 2014, RV) – Preteklo soboto se je s slovesno sveto
mašo uradno začelo 85. sodno leto vatikanskega sodišča. Sledilo je predavanje odvetnika
Gian Piera Milana, t. i. promotorja pravičnosti. Le-ta je med drugim predstavil vse
nedavne spremembe v vatikanskem pravu, dotične papeške dokumente in tudi dejavnosti
vatikanskih sodnih organov v preteklem letu.
Poleg tega je spomnil, da nauk
papeža Frančiška v aktualni krizi, ki ni le ekonomska, ampak tudi etična in antropološka,
opozarja na posebno nalogo. Ta je izhajajoč iz osebe in človekovega dostojanstva osnovati
pravila in strukture, ki bi bili skupni ter ki bi bili zmožni odstraniti razdelitve
med ljudmi ter ublažiti obstoječe razlike. Milano je nato izpostavil odgovornosti,
h katerim smo poklicani vsi. To so spodbujanje in izvajanje pravičnosti z resnico
in ljubeznijo; prispevanje vsakogar po svojih zmožnostih k celostnemu človeškemu razvoju;
varovati etično razsežnost dejavnosti in človeških odnosov. Delovati v zavesti tega
in s to notranjo motivacijo pomeni dati svoj prispevek h gradnji miru.
Gian
Piero Milano je nato spomnil tudi na zaslužnega papeža Benedikta XVI. Ta je pogosto
poudaril nujnost varovanja resnice pravice. Gre za obvezo, ki je še toliko bolj nujna
zaradi ponavljajočega ravnanja, ki škoduje javni in zasebni morali ter etičnemu čutu
delovanja.
Vatikanski sodni organi imajo institucionalno značilnost, ki je
edinstvena in neponovljiva. Po Milanovih besedah gre za stvarnost, ki v razčlenjenem
kontekstu sodnih institucij in izkušenj izraža poteze cerkvene razsežnosti in obenem
državne organizacije. Kljub tem posebnim značilnostim se odgovornosti vatikanskega
sodnika v jedru ne razlikujejo od tistih, ki jih nosijo državni sodniki. Sodijo pa
med najbolj delikatne in kompleksne odgovornosti človeške izkušnje.
Onstran
specifičnosti normativnega gradiva, s katerim razpolaga, mora nekdo, ki je poklican
k delu razsojanja, delovati v skladu s človeškimi načeli prej kot s sodnimi. Kot je
zatrdil Milano, pravičnost namreč ne izhaja iz formalne popolnosti sistema in pravil,
temveč bolj iz vrlin in poštenosti oseb, v prvi vrsti sodnikov. Nujna je torej posebna
drža na intelektualni, moralni in deontološki ravni izvrševalcev. Spodbujanje pravičnosti
zahteva prispevek pravičnih oseb. Tako je promotor pravičnosti sklenil svoje predavanje
ob začetku novega sodnega leta vatikanskega sodišča.