Papež Frančišek med jutranjo mašo spodbudil duhovnike: Ne izgubite odnosa z Jezusom
Kristusom! To je vaša zmaga!
VATIKAN (sobota, 11. januar 2014, RV) – Resnični duhovnik, ki ga je Bog mazilil
za svoje ljudstvo, ima tesen odnos z Jezusom. Ko tega ni, duhovnik postane 'mažast',
malikovalec, vdan 'bogu Narcisu'. Tako je danes pridigal papež Frančišek med jutranjo
mašo v Domu sv. Marte, pri kateri so somaševali kardinal Angelo Bagnasco in skupina
duhovnikov iz genovske nadškofije.
Sveti oče je homilijo v celoti posvetil
duhovnikom. Apostol Janez v današnjem berilu pravi, da imamo večno življenje, ker
verujemo v Jezusovo ime. Papež je pri tem v ospredje postavil odnos duhovnikov z Jezusom,
kajti »moč duhovnika je v tem odnosu«. Ko je Jezus postajal vedno bolj priljubljen,
je hodil k Očetu, umikal se je na zapuščene kraje in molil. »Za nas duhovnike,«
je dejal papež, »je to preizkusni kamen: gremo ali ne gremo iskat Jezusa.« Kje
je mesto Jezusa Kristusa v mojem duhovniškem življenju? Je živ odnos med učencem in
Učiteljem, med bratom in bratom, med ubogim človekom in Bogom ali pa je nekoliko površinski
odnos, ki ne prihaja iz srca?
»Smo maziljeni od Svetega Duha in ko se duhovnik
oddalji od Jezusa Kristusa lahko izgubi maziljenje.« V bistvu ga ima … a ga izgubi.
»In namesto, da bi bil maziljenec, postane 'mažast'. In koliko slabega storijo
Cerkvi 'mažasti' duhovniki!« je poudaril Frančišek. To so tisti, ki svoje moči
usmerjajo v umetne stvari, jalovost, izumetničen jezik. Zanj se pravi: 'To je duhovnik-metulj,
ker je vedno v jalovosti.' Po papeževih besedah »takšen duhovnik nima odnosa z
Jezusom Kristusom. Izgubil je maziljenost: je 'mažast'.«
»Mi, duhovniki
imamo veliko omejitev: vsi smo grešniki,« je nadaljeval Frančišek. »A če gremo
k Jezusu Kristusu, če iščemo Gospoda v molitvi – v molitvi prošnje, molitvi čaščenja,
smo dobri duhovniki, čeprav smo grešniki. A če se oddaljimo od Jezusa Kristusa,
moramo to kompenzirati z drugimi držami … posvetnimi.« Tako imamo vse te like:
duhovnika poslovneža, duhovnika podjetnika … »A duhovnik, ki časti Jezusa Kristusa,
duhovnik, ki govori z Jezusom Kristusom, duhovnik, ki išče Jezusa Kristusa in se pusti
iskati Jezusu Kristusu – to je središče našega življenja. Če tega ni, izgubimo vse.
In kaj bomo dali ljudem?« so odmevale papeževe besede.
Spodbudil je, naj
odnos z Jezusom Kristusom, odnos maziljencev s ljudstvom, v duhovnikih vedno bolj
raste. Lepo je namreč najti duhovnike, ki so dali svoje življenje kot duhovniki in
o katerih ljudje govorijo: 'Ja, ima svoj značaj, ima to in ono … ampak je duhovnik!'
Ljudje imajo nos, je pripomnil papež. Ko vidijo duhovnike malikovalce, ki, namesto
da bi imeli Jezusa, imajo majhne malike, pobožnosti do boga Narcisa, zanje pravijo:
'Siromaki.' »To, kar nas rešuje posvetnosti in malikovalstva, ki nas dela 'mažaste',
to, kar nas ohranja v maziljenju, je odnos z Jezusom Kristusom,« je papež poudaril
ob koncu homilije in zbranim duhovnikom dejal: »Izgubite vse v življenju, a ne
izgubite tega odnosa z Jezusom Kristusom! To je vaša zmaga!«