VATIKAN (nedelja, 12. januar 2014, RV) – »V tej poti modrih z Vzhoda je
simbolizirana usoda vsakega človeka: naše življenje pomeni hoditi, razsvetljeni od
luči, ki osvetljujejo cesto, da bi našli polnost resnice in ljubezni, ki jo mi, kristjani,
prepoznavamo v Jezusu, Luči sveta.« Tako je dejal papež Frančišek med mašo na
praznik Svetih treh kraljev, ki ga je Cerkev obhajala v začetku minulega tedna.
Praznik
Gospodovega razglašenja: Dvigniti pogled proti zvezdi Zgled modrih z Vzhoda
nam pomaga dvigniti pogled proti zvezdi in slediti velikim željam našega srca. Učijo
nas, da se ne zadovoljimo s povprečnim življenjem, ampak da se vedno pustimo očarati
tistemu, kar je dobro, resnično, lepo – da se pustimo očarati Bogu. Modri z Vzhoda
nas učijo tudi, da se ne pustimo prevarati zunanjosti, tistemu, kar je veliko, modro,
mogočno za svet. »Potrebno je iti preko, preko teme, preko očarljivosti Siren,
preko posvetnosti, preko mnogih današnjih modernosti; iti proti Betlehemu, tja, kjer
se v preprostosti nekega doma na periferiji, med mamo in očetom, ki sta polna ljubezni
in vere, sveti Sonce, ki je vzšlo iz višav, Kralj vesoljstva. Po zgledu modrih z našimi
majhnimi lučmi iščimo Luč in varujmo vero.«
Bog vedno stori prvi korak »Božja
ljubezen je vedno pred našo,« je papež dejal v nagovoru pred opoldansko molitvijo
Angelovega češčenja, prav tako na praznik Gospodovega razglašenja. Bog vedno prevzame
iniciativo. Čaka nas, vabi nas. Iniciativa je vedno njegova. Jezus je Bog, ki je postal
človek, učlovečil se je, rodil se je za nas. Nova zvezda, ki se je prikazala modrim,
je bila znamenje Kristusovega rojstva. Če ne bi videli zvezde, se ti možje ne bi podali
na pot. Luč, resnica in lepota so pred nami. »Bog je vedno prvi, ki išče. On je
tisti, ki stori prvi korak. Bog je vedno pred nami. Njegova milost je pred
nami. In ta milost se je pokazala v Jezusu. On je epifanija, razglašenje. On, Jezus
Kristus, je manifestacija Božje ljubezni.«
Papeževa kateheza med splošno
avdienco posvečena zakramentu krsta »Krst je zakrament, na katerem temelji
naša vera in ki nas spaja kot žive ude v Kristusu in njegovi Cerkvi,« je zatrdil
papež v sredo med splošno avdienco, ko je začel nov sklop katehez, posvečen zakramentom.
Tokrat je govoril o krstu. Krst je »dejanje, ki se v globini dotika našega bivanja.
Ni isto: krščena oseba ali nekrščena oseba. Mi, ki smo krščeni, smo potopljeni v tisti
neizčrpen vrelec življenja, ki je Jezusova smrt, največje dejanje ljubezni v vsej
zgodovini; in zahvaljujoč tej milosti lahko živimo novo življenje, ne več v oblasti
zla, greha in smrti, marveč v občestvu z Bogom in brati.« Zahvaljujoč krstu smo
»zmožni odpustiti in ljubiti tudi tistega, ki nas užali in stori hudo«, uspe
nam »prepoznati v zadnjih in revnih Gospodovo obličje, ki nas obiskuje in postaja
bližnji«. Krst nam pomaga, da na obrazu osebe, ki je v stiski, v trpečih in naših
bližnjih prepoznamo Jezusovo obličje; in to zahvaljujoč moči krsta.
Jezusovo
rojstvo – poziv k ponižnosti, preprostosti in služenju »Skrivnost Jezusovega
rojstva nas kliče, da v svojem življenju pričujemo o ponižnosti, preprostosti in duhu
služenja, ki nas jih je naučil On,« je papež nagovoril osebe, ki v Vatikanu
skrbijo za spremstvo in sprejemanje gostov. Tudi v vašem vsakdanjem delu, je dejal,
imate možnost posnemati te značilnosti Božjega Sina, ki »ni prišel, da bi mu stregli,
ampak da bi stregel« (Mt 20,28). Delo, ki je živeto s to notranjo držo, lahko
postane apostolat, dragocena priložnost za posredovanje veselja, da smo kristjani.
To je mogoče le, če se ohranja živ dialog z Gospodom v molitvi. Tako se raste v prijateljstvu
z Njim in od Njega uči razpoložljivosti za sprejemanje.
Srečanje s člani
komisije za sodelovanje s pravoslavnimi cerkvami »Pot sprave in obnovljenega
bratstva med cerkvami, čudovito zaznamovana s prvim zgodovinskim srečanjem med papežem
Pavlom VI. in ekumenskim patriarhom Atenagorom, je potrebovala tudi izkušnje
prijateljstva in delitve, ki so se rodile iz vzajemnega poznavanja med predstavniki
različnih cerkva,« so bile Frančiškove besede, namenjene članom Katoliškega odbora
za kulturno sodelovanje s pravoslavnimi cerkvami in vzhodnimi pravoslavnimi cerkvami.
Frančiškove
jutranje homilije: Konkretnost krščanske ljubezni Papež Frančišek je v minulem
tednu nadaljeval z jutranjimi mašami v kapeli Doma sv. Marte. V torkovi pridigi je
pozval k bdenju nad lastnim srcem, da bi lažje razlikovali med tem, kar prihaja od
Boga, od tistega, kar prihaja od lažnih prerokov. V petek je poudaril, da vera zmore
vse in premaga svet. V soboto je celotno pridigo namenil duhovnikom in jih pozval,
naj nikoli ne izgubijo odnosa z Jezusom. V četrtek pa je pojasnil konkretnost krščanske
ljubezni: »Krščanska ljubezen ima vedno eno lastnost: konkretnost. Krščanska ljubezen
je konkretna. Jezus, ko govori o ljubezni, nam govori o konkretnih stvareh: dati jesti
lačnim, obiskati bolne in mnoge druge konkretne stvari. Ljubezen je konkretna. Krščanska
konkretnost. In kadar ni te konkretnosti, se lahko živi krščanstvo iluzij, kajti ne
razume se dobro, kje je središče Jezusovega sporočila. Ta ljubezen ne prispe
do konkretnosti: je ljubezen iluzij.«