Msgr. Krajewski vodil pogreb brezdomca, ki je umrl v bližini Vatikana
RIM (sobota, 11. januar 2014, RV) – V družinskem vzdušju vedrine je bil v petek
popoldne pokopan 63-letni brezdomec, ki so ga v noči dan poprej našli mrtvega v neposredni
bližini Papeške univerze Urbaniana. Pogreb je zato potekal v univerzitetni kapeli,
vodil pa ga je msgr. Konrad Krajewski, vodja vatikanske ustanove za apostolske nabirke.
Pokojnik se je imenoval Alexander Pawlewski, bil je poljske narodnosti in eden izmed
mnogih brezdomcev, ki se gibljejo v bližini Vatikana in za katere že trideset let
skrbi Skupnost sv. Egidija. Ta je tudi organizirala pogreb. Navzočih je bilo več tovarišev
pokojnika s ceste in pa študentov z Urbaniane. S svojo prisotnostjo so želeli pokojniku
povrniti toplino in ljubezen, ki ju v svojem življenju ni bil deležen.
Prav
to je med homilijo poudaril p. Policarpo Nowak iz državnega tajništva. Z ekonomsko,
duhovno in moralno krizo, tako je dejal, so se danes srca ohladila in mnogi umrejo
v nečloveških pogojih: »Varovati se moramo pred zlom, ki je najbolj razširjeno.
To sta egoizem in ravnodušnost. Več časa moramo darovati bližnjemu in v
njem predvsem prepoznati dostojanstvo Božjega otroka.« Alexandrovo življenje je
bilo zaznamovano s kartonom, na katerem je spal, odejo, s katero se je pokril, in
z anonimnostjo. Brez obraza in brez družine, ki bi ga iskala ali ga želela. »To
je samota, skupna mnogim, ki živijo na cestah, in ki rani,« tako je zatrdil Carlo
Santoro iz Skupnosti sv. Egidija.
Alexander je bil eden izmed »poslednjih«,
o katerih papež Frančišek govori kot o »trpečem Kristusovem mesu«. Eden tistih,
o katerih se ne govori v družbi, ki ji vlada »kultura odmetavanja«. Vodja vatikanske
ustanove za apostolske nabirke, msgr. Krajewski, je na pogrebu s svojo prisotnostjo
tako predstavljal svetega očeta in njegovo bližino. Na ta način je želel povabiti
celo mesto Rim, da bi ponovno postalo družina, ki stoji ob strani ubogim, trpečim,
tistim, ki nimajo nikogar. Ko je Kristus postal človek, je izbral revščino, s temi
besedami je p. Nowak sklenil homilijo in poudaril, da so ubogi »resnični in privilegirani
sorodniki Jezusa in tudi Marije. Obravnavajmo jih torej tako in glejmo nanje
kot na take.«