Papež Frančišek sprejel osebe, ki skrbijo za spremstvo in sprejemanje gostov v Vatikanu
VATIKAN (petek, 10. januar 2014, RV) – Papež Frančišek je danes dopoldne v
avdienco sprejel osebe, ki v Vatikanu skrbijo za spremstvo in sprejemanje gostov,
skupaj z njihovimi domačimi.
Prvim se je sveti oče zahvalil za njihovo delo,
ki predstavlja spremljanje tistih, ki pridejo na srečanje s Petrovim naslednikom ali
pa se udeležijo slovesnosti in uradnih sprejemov. Prav preko njih imajo obiskovalci
prvi stik s hišo in tako tudi dobijo prve vtise. Za to morajo imeti vrlini ljubeznivosti
in prisrčnosti, ki omogočita, da se gostje počutijo prijetno: »Ti človeški vrlini
imata svojo najizvirnejšo korenino v življenju, ki ga razvnema vera, ki nudi
pričevanje evangeljske doslednosti, ne da bi ga omadeževal s katerimkoli posvetnim
obnašanjem.« Papež Frančišek jih je zatem spomnil, da se bližamo koncu božičnega
časa. Spodbudil jih je, da bi bili pozorni in bi molili, da se notranja luč ne bi
razpršila in bi v vsakdanje, družinsko ter poklicno življenje prinašali veselje vere,
ki se izraža v dejavni ljubezni, dobrohotnosti in nežnosti. Bog je namreč postal Otrok,
Božji Sin je iz ljubezni do nas postal Marijin Sin, majhen in krhek.
Tudi osebe,
ki skrbijo za sprejemanje gostov, je papež Frančišek spomnil na liturgični božični
čas, katerega še vedno živimo: »Skrivnost Jezusovega rojstva nas kliče,
da v svojem življenju pričujemo o ponižnosti, preprostosti in duhu služenja, ki nas
jih je naučil On.« Tudi v vašem vsakdanjem delu, je dejal papež, imate možnost
posnemati te značilnosti Božjega Sina, ki »ni prišel, da bi mu stregli, ampak da
bi stregel« (Mt 20,28). Živeto s to notranjo držo delo lahko postane apostolat,
dragocena priložnost za posredovanje veselja, da smo kristjani. To je mogoče le, če
se ohranja živ dialog z Gospodom v molitvi. Tako se raste v prijateljstvu z Njim in
od Njega uči razpoložljivosti za sprejemanje. Papež Frančišek je nato povedal še,
da se je v zadnjih mesecih zavedel idealov, ki razvnemajo njihovo delo. To so ljubezen
do Cerkve in Svetega sedeža, sprejemajoča prisrčnost, potrpežljivost, umirjenost in
vedrina. Za vse to se jim je papež na koncu zahvalil. Prav posebej pa jim je izrazil
hvaležnost za nežnost, s katero mu podajajo otroke, ko med splošnimi avdiencami pozdravlja
zbrane vernike.