Papež med splošno avdienco začel nov sklop katehez: Krst je zakrament, na katerem
temelji naša vera
VATIKAN (sreda, 8. januar 2014, RV) – Danes dopoldne je na Trgu sv. Petra
ponovno potekala splošna avdienca, prva v novem letu. Papež Frančišek je tudi začel
nov sklop katehez, ki bodo posvečene zakramentom. Danes je govoril o krstu. »Krst
je zakrament, na katerem temelji naša vera in ki nas spaja kot žive ude v Kristusu
in njegovi Cerkvi,« je začel katehezo papež. Skupaj z evharistijo in birmo oblikuje
»uvajanje v krščanstvo«, ki predstavlja en sam, velik zakramentalni dogodek,
ki nas oblikuje po Gospodu in iz nas dela živo znamenje njegove navzočnosti in ljubezni.
Ni
isto biti krščen ali nekrščen Pri tem je Frančišek zastavil vprašanji:
Ali je krst zares nujen, da bi lahko živeli kot kristjani in hodili za Jezusom? Ali
ne gre samo za preprost obred, neko formalno dejanje Cerkve? Odgovoril je z besedami
apostola Pavla Rimljanom: »Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni
v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani
v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih,
tudi mi stopili na pot novosti življenja« (Rim 6,3-4). Ne gre torej za neko formalnost,
je poudaril papež Frančišek. »Je dejanje, ki se v globini dotika našega bivanja.
Ni isto: krščen otrok ali nekrščen otrok. Ni isto: krščena oseba ali nekrščena
oseba. Mi, ki smo krščeni, smo potopljeni v tisti neizčrpen vrelec življenja, ki je
Jezusova smrt, največje dejanje ljubezni v vsej zgodovini; in zahvaljujoč tej milosti
lahko živimo novo življenje, ne več v oblasti zla, greha in smrti, marveč v občestvu
z Bogom in brati.«
Ali poznamo datum svojega krsta? Mnogi med
nami nimajo niti najmanjšega spomina na obhajanje zakramenta krsta, saj smo bili krščeni
kmalu po rojstvu. Frančišek je zbrane na Petrovem trgu vprašal, ali vejo za datum
svojega krsta ter pripomnil, da je pomembno vedeti, kdaj sem bil potopljen v ta tok
Jezusovega zveličanja. Če zanj ne vemo, obstaja nevarnost, da izgubimo spomin na tisto,
kar je Gospod storil za nas, spomin na dar, ki smo ga prejeli. Na koncu ga smatramo
samo kot nek dogodek iz preteklosti, ki se je zgodil na željo naših staršev in ne
na našo željo in ki nima nobenega vpliva na sedanjost. »Moramo prebuditi spomin
na svoj krst,« je spodbudil. »Poklicani smo, da vsak dan živimo svoj krst kot
sedanjo stvarnost življenja.« Če nam uspe slediti Jezusu in ostati v Cerkvi, kljub
našim omejitvam, slabostim in grehom, nam to uspe ravno zaradi zakramenta, po katerem
smo postali nova bitja in smo oblekli Kristusa. V moči krsta, osvobojeni izvirnega
greha, smo namreč vključeni v odnos Jezusa z Bogom Očetom. Smo prinašalci novega upanja,
kajti krst nam daje to novo upanje, da vse življenje hodimo naprej po poti zveličanja.
Tega upanja nič in nihče ne more ugasniti, kajti upanje ne razočara. »Upanje v
Gospoda nikoli ne razočara!« je poudaril papež. Nadaljeval je, da smo zahvaljujoč
krstu »zmožni odpustiti in ljubiti tudi tistega, ki nas užali in stori hudo«,
uspe nam »prepoznati v zadnjih in revnih Gospodovo obličje, ki nas obiskuje in
nam je blizu«. Krst nam pomaga, da na obrazu osebe, ki je v stiski, v trpečih
in naših bližnjih prepoznamo Jezusovo obličje; in to zahvaljujoč moči krsta, je še
enkrat ponovil papež.
Krst je dar, ki nam ga mora podeliti nekdo drug Ob
koncu kateheze je še pojasnil, da nihče ne more krstiti samega sebe. Krst lahko želimo
in zanj prosimo, a vedno je potreben nekdo, ki nam podeli ta zakrament v Gospodovem
imenu. Kajti krst je dar, ki se nam poklanja v kontekstu bratske skrbi in delitve.
Skozi vso zgodovino je vedno tako, da nekdo krsti nekoga drugega. Je kot veriga milosti.
V obhajanju krsta lahko prepoznamo najbolj pristne smernice Cerkve, ki kot mati še
naprej rojeva svoje otroke v Kristusu, v rodovitnosti Svetega Duha. Sveti oče je zbrane
povabil, naj Gospoda iz srca prosijo, da bi v vsakdanjem življenju lahko vedno bolj
doživljali milost, ki smo jo prejeli s krstom. V srečanju z nami, bodo naši bratje
lahko srečali prave Božje otroke, prave brate in sestre v Jezusu Kristusu, prave člane
Cerkve, je sklenil papež.