VATIKAN (nedelja, 5. januar 2014, RV) – »Sveta nazareška Družina, stôri,
da bodo tudi naše družine prostor občestva in dvorane zadnje večerje, kjer
je molitev, pristne šole evangelija in majhne domače Cerkve.« Tako
se glasi del molitve, ki jo je papež Frančišek izgovoril preteklo nedeljo, na praznik
Svete Družine, po molitvi Angelovega češčenja. Z njo je Jezusu, Mariji in Jožefu izročil
prihodnjo škofovsko sinodo o družini in obenem skupaj z verniki molil za družine z
vsega sveta. »Goreče prosimo Sveto Marijo, Jezusovo in našo Mater, ter sv.
Jožefa. Prosimo ju, da bi razsvetljevala, bodrila in vodila vsako družino tega sveta,
da bo lahko z vedrino ter z dostojanstvom izpolnila poslanstvo, ki ji ga je Bog zaupal.«
Leto,
ki je minilo, je nov korak proti cilju pred nami »Leto, ki je minilo, nas
torej ne vodi v stvarnost, ki se konča, ampak v stvarnost, ki se dopolnjuje; je nov
korak proti cilju, ki je pred nami. To je cilj upanja in sreče, kajti srečali bomo
Boga, razlog našega upanja in vir našega veselja.« To so bile papeževe
besede na zadnji dan v letu, ko je vodil slovesne večernice pred praznikom Marije,
Matere Božje. Med bogoslužjem je zadonela tudi zahvalna pesem Te Deum. Sveti
oče je tako povabil, naj ob koncu Gospodovega leta 2013 zberemo dneve, tedne in mesece,
ki smo jih preživeli, ter jih darujemo Gospodu: »Zahvalimo se za vse dobrote, ki
nam jih je Bog poklonil, predvsem pa za njegovo potrpežljivost in zvestobo, ki se
kažeta v sosledju časov, na poseben način pa v polnosti časa, ko je Bog poslal svojega
Sina, rojenega iz žene.«
Središče: Jezus Kristus; cilj: Božje kraljestvo;
moč: Sveti Duh »Iz vseh kotičkov zemlje danes verniki dvigujejo molitev
ter prosijo Gospoda za dar miru in zmožnost, da bi ga ponesli v vsako okolje. Na ta
prvi dan v letu naj nam Gospod pomaga, da bi se vsi z več odločnosti napotili
po poteh pravičnosti in miru,« tako je papež Frančišek dejal med nagovorom pred
molitvijo Angelovega češčenja 1. januarja. Ta dan poteka tudi svetovni dan miru, zato
je papež spomnil na temo letošnje poslanice, ki je bratstvo, temelj in pot do miru.
Vsi smo otroci enega nebeškega Očeta in del iste človeške družine, je dejal. Od tu
izhaja odgovornost vsakega, da deluje, dokler svet ne bo postal skupnost bratov, ki
se spoštujejo, se sprejemajo v svoji raznolikosti in skrbijo drug za drugega. Prav
tako smo poklicani, da se zavemo nasilja in krivic, ki so navzoče na številnih delih
sveta in ki nas ne morejo pustiti ravnodušnih in nepremičnih. »Vemo, da ima zgodovina
središče: to je Jezus Kristus, učlovečeni, umrli in vstali, ki živi med nami;
ima cilj: Božje kraljestvo, kraljestvo miru, pravičnosti in svobode v ljubezni; in
ima moč, ki jo giblje proti temu cilju: ta moč je Sveti Duh.«
Marija
je izvir upanja in resničnega veselja »Gospod naj te blagoslovi in
te varuje. Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod
naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir.« (4 Mz 6,24-26) S temi svetopisemskimi
besedami je papež začel homilijo med sveto mašo na praznik Božje Matere in obenem
na začetku novega leta. Te besede blagoslova, je dejal papež, so »besede moči,
poguma, upanja. Ne iluzornega upanja, ki temelji na krhkih človeških obljubah; niti
naivnega upanja, ki si predstavlja boljšo prihodnost samo zato, ker je prihodnost.
To upanje ima svoj razlog ravno v Božjem blagoslovu, blagoslovu, ki vsebuje največje
voščilo, voščilo Cerkve vsakemu od nas, polno vsake ljubeče Gospodove zaščite, njegovo
previdnostno pomoč.« Papež Frančišek je spregovoril tudi o Mariji, naši nebeški
Materi: »In 'žena' je postala naša Mati v trenutku, ko je izgubila nebeškega
Sina. Njeno ranjeno srce se razširi, da bi naredilo prostor za vse ljudi, dobre in
slabe, in jih ljubi, kot jih je ljubil Jezus. Žena, ki je na gostiji v galilejski
Kani po veri sodelovala pri razodetju Božjih čudovitih del na svetu, je na Kalvariji
ohranila prižgan plamen vere v vstajenje Sina in ga je z materinsko naklonjenostjo
posredovala drugim. Marija tako postane izvir upanja in resničnega veselja.«
Iskati
Boga, da bi ga našli, in najti ga, da bi ga vedno iskali »Mi, jezuiti,
želimo biti odlikovani z Jezusovim imenom, se boriti pod zastavo njegovega Križa.
To pomeni imeti enako čutenje kot Kristus. Pomeni misliti kot On, imeti rad kot On,
videti kot On, hoditi kot On. Pomeni delati tisto, kar je delal On, in to z njegovim
lastnim čutenjem, s čutenjem njegovega Srca.« S temi besedami je papež Frančišek
začel homilijo, ko je na praznik presvetega Jezusovega imena daroval mašo v jezuitski
cerkvi Il Gesù (cerkev Jezusovega imena). Jezuiti so možje, ki ne smejo živeti osredotočeni
sami nase, kajti središče Družbe sta Kristus in njegova Cerkev, tako je zatrdil papež
in dodal, da kadar v središču ni »Boga presenečenj«, Družba izgubi orientacijo:
»Potrebno je iskati Boga, da bi ga našli, in najti ga, da bi ga še vedno in vedno
iskali. Le ta nemir da mir srcu jezuita.« Maša v cerkvi Il Gesù je bila tudi zahvala
za Petra Fabra, prvega jezuita duhovnika, ki je bil preteklega 17. decembra vpisan
na seznam svetnikov. Novi svetnik, kot je zatrdil papež Frančišek, se je naučil združiti
svojo nemirno in obenem »blago, izbrano« občutljivost s sposobnostjo odločanja:
»Bil je človek velikih želja.«