Duhovne misli Benedikta XVI. za 2. božično nedeljo
V bogoslužju druge božične nedelje beremo Uvod (Prolog) v Janezov evangeliji, ki smo
ga slišali že tudi na sam božični dan. Po hrupu minulih dni in tekanju po nakupih
ter iskanju daril, nas Cerkev ponovno vabi, da se zopet zazremo v skrivnost Kristusovega
rojstva, da bi jo globlje doumeli ter odkrili njeno pomembnost za naše življenje.
Uvod je izjemno besedilo, ki predstavi čudovit povzetek krščanske vere. Začne od zgoraj:
»V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog«
(Jn 1,1) in nato razodene neverjetno in za človeka nedoumljivo novost: »In Beseda
je postala meso in se naselila med nami« (Jn 1,14a). To nikakor ni retorični izraz,
ampak resnično živeta iskušnja! O tem govori namreč Janez, ki pričuje, ker je to videl:
»In videli smo njeno slavo, slavo, ki jo ima od Očeta kot Edinorojeni,
polna milosti in resnice.« (Jn 1,14b). Teh besed ni zapisal nek učen rabin ali
učitelj postave, temveč so te besede pričevanje ponižnega ribiča, ki ga je še kot
mladeniča povabil Jezus iz Nazareta. V treh letih življenja z Njim je skupaj z drugimi
apostoli tako močno okušal Kristusovo ljubezen, da se je celo sam imenoval »učenec,
ki ga je Jezus ljubil«. On je Jezusa videl umreti na križu. Videl ga je, ko se
je prikazal, potem ko je vstal. Skupaj z drugimi je prejel njegovega Duha. Iz vse
te izkušnje, ki jo je premišljeval v svojem srcu, je prišel do globoke gotovosti:
'Jezus je učlovečena Božja Modrost, je večna Božja Beseda, ki je postala umrljiv
človek'.
Za pravega Izraleca, ki pozna Sveto pismo, to ni nesmisel, temveč
dopolnitev celotne Stare zaveze: v Jezusu Kristusu je se je dopolnila skrivnost Boga,
ki govori z ljudmi kot s prijatelji, ki se je Mojzesu, razumnim in prerokom razodel
po Postavi. Ko so učenci spoznavali Jezusa, bili z njim, poslušali njegovo oznanjevanje
ter videli znamenja, ki jih je delal, so prepoznali, da se v Njem uresničuje vse Sveto
pismo. Krščanski avtor, Hugo de San Vitores pravi: »Vse božansko Sveto pismo sestavlja
eno samo knjigo in ta knjiga je Kristus, govori o Kristusu in najde v Kristusu dopolnitev«
(Hugo de San Vitores, De arca Noe 2,8). Za vsakega moškega in žensko je potrebno,
da najde globok smisel za svoj obstoj. Za to ne zadostujejo knjige, niti Sveto pismo
ne. Otrok iz Betlehema nam razodeva in posreduje resnično, dobro in zvesto obličje
Boga, ki nas ljubi in nas niti v smrti ne zapusti. Jazes zaključi Uvod z besedami:
»Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeniSin, ki biva v Očetovem
naročju, on je razložil« (Jn 1,18).
Marija, Jezusova Mati, je bila prva,
ki je odprla svoje srce in zrla »Besedo, ki je postala meso«. Ponižno galilejsko
dekle je tako postalo »Sedež Modrosti«! Kakor je bil povabljen apostol Janez,
tako je tudi vsak od nas, da »Marijo vzame k sebi« (Jn 19,27), da bi tako globlje
spoznal Jezusa in okušal zvesto in neizčpno ljubezen.