Papež Frančišek: Ob zgledu nazareške Družine bi želel opogumiti družine, da se zavedo pomembnosti, ki jo imajo v Cerkvi in družbi

TRG SV. PETRA (nedelja, 29. december 2013, RV) – »Dragi braje in sestre, dober dan! Na današnjo prvo nedeljo po božiču nas bogoslužje vabi k obhajanju praznika Svete nazareške Družine. Dejansko je v vsakih jaslicah upodobljen Jezus v betlehemski votlini skupaj z Marijo in svetim Jožefom. Bog se je hotel roditi v človeški družini, hotel je imeti mater in očeta.« S temi besedami je papež Frančišek nagovoril vernike, ki so popolnoma napolnili Trg sv. Petra in tudi delno Ulico sprave, ter vse tiste, ki so opoldansko molitev in molitev k Sveti nazareški Družini spremljali preko sredstev družbenega obveščanja, še posebej družine, ki so se zbrale v baziliki Oznanjenja v Nazaretu, kamor je šel kot papežev poslanec generalni tajnik škofovske sinode, tiste družine, ki so se zbrale v baziliki Sagrada Famiglia v Barceloni, kamor je šel predsednik Papeškega sveta za družino, družine, ki so se zbrale v Loretu, kakor tudi na številnih krajih po vsem svetu in še posebej v Madridu.

Sveti oče je opoldanski nagovor nadaljeval z besedami: »Današnji evangelij nam predstavlja Sveto Družino na boleči poti izgnanstva, v iskanju zatočišča v Egiptu. Jožef, Marija in Jezus okušajo dramatične pogoje beguncev kot so strah, negotovost in stiske (prim. Mt 2,13-15.19-23). Žal se more tudi danes na milijone družin prepoznati v tej žalostni resničnosti. Vsak dan nam televizija in časopisi prinašajo novice o beguncih, ki bežijo pred lakoto, vojno ali pred drugimi hudimi nevarnostmi, v isakanju varnosti in dostojnega življanja zase ter za svoje družine.

V daljnih deželah, tudi če najdejo delo, pa ga pogosto ne, begunci in priseljenci ne naletijo vedno na resničen ter spoštljiv sprejem, s katerim bi spoštovali njihove vrednote. Njihova upravičena pričakovanja se spopadejo z zapletenimi razmerami in težavami, ki se včasih zdijo nepremostljive. Zato ob tem, ko s pogledom spremljamo sveto nazareško Družino v trenutku, ko je prisiljena bežati, pomislimo na drame tistih migrantov in beguncev, ki so žrtve zavrnitve ali izkoriščanja, ki so žrtve trgovine z ljudmi ter suženskega dela. Pomislimo pa tudi na 'izgnance', jaz jih bom poimenoval 'skrite izgnance', ki so celo lahko znotraj samih družin. To so ostareli, s katerimi včasih ravnajo kot s tistimi, ki so jim v napoto. Večkrat mislim na to, da je znamenje, kako je z družino to, kako v njih ravnajo z otroki ter ostarelimi.

Jezus je hotel pripadati družini, ki je doživljala izgnanstvo, da se ne bi nihče čutil izključenega iz ljubeče Božje bližine. Beg v Egipt zaradi Herodovih groženj nam pokaže na to, da je Bog tam, kjer je človek, ki je v nevarnosti, tam, kjer je človek, ki trpi, beži, doživlja zavrnitev in zavrženost. Bog pa je tudi tam, kjer človek sanja, upa na vrnitev v svobodno domovino, kjer načrtuje in izbira življenje ter dostojanstvo zase in za svoje domače.

Danes pa naš pogled na sveto Družino privlači tudi preprostost njenega življenja v Nazaretu. Ta zgled zelo dobro dene našim družinam. Pomaga jim vedno bolj postajati skupnost ljubezni ter sprave, v kateri doživlja nežnost, medsebojno pomoč ter medsebojno odpuščanje. Ob tem bi želel opogumiti družine, da se zavedo pomembnosti, ki jo imajo v Cerkvi in družbi. Oznanilo evangelija namreč predvsem preko družin dosega različna področja vsakdanjega življenja.«

Papež Frančišek je ob tem spomnil na tri besede, ki jih je že večkrat ponovil in ki so značilne za družino, ki živi v medsebojnem miru in veselju. »Smem? Hvala. Oprosti.« Navzoče je povabil, naj jih skupaj z njim ponovijo: »Smem? Hvala. Oprosti.«

Ob zaključku nagovora pred molitvijo Angelovega češčenja se je sveti oče obrnil na Marijo in sv. Jožefa z besedami: »Goreče prosimo Sveto Marijo, Jezusovo in našo Mater ter sv. Jožefa. Prosimo ju, da bi razsvetljevala, bodrila in vodila vsako družino tega sveta, da bo lahko z vedrino ter z dostojanstvom izpolnila poslanstvo, ki ji ga je Bog zaupal.«

Audio: