VATIKAN (četrtek, 2. januar 2014, RV) – Meseca januarja smo povabljeni k molitvi
za resničen gospodarski razvoj, ekumenski napredek in za osebe na odgovornih položajih
v Sloveniji.
Splošni molitveni namen se glasi: Da bi si prizadevali za resničen
gospodarski razvoj, ki spoštuje dostojanstvo vseh ljudi in vseh ljudstev. Maja
letos je papež Frančišek sprejel v avdienco nekatere veleposlanike, akreditirane pri
Svetem sedežu. V nagovoru je dejal, da si Cerkev vedno prizadeva za celostni razvoj
vsake osebe. Zato opozarja, da skupno dobro v političnih programih ne sme biti le
navaden dodatek. Vladajoči morajo biti zares v službi skupnega dobrega vsega prebivalstva.
Cerkev tako spodbuja, naj upoštevajo etiko in solidarnost. Denar mora služiti in ne
vladati. V trenutni finančni krizi pozabljamo na njen pravi izvor, ki je antropološke
narave: zanikanje prvenstva človeka. Človek je bil omejen na zgolj eno med svojimi
potrebami, in sicer na potrošnjo. Tudi človek sam je obravnavan kot potrošniška dobrina,
ki se lahko uporabi in odvrže. V takšnem kontekstu je solidarnost pogosto razumljena
kot škodljiva, nasprotna finančni in ekonomski razumnosti. Uvaja se nekakšna »nova
nevidna tiranija«. Volja po moči in posedovanju nima več meja. Za to držo se skrivata
zavračanje etike in zavračanje Boga. Tako kot solidarnost je tudi etika v nadlego.
Predstavlja grožnjo, ker odklanja manipulacijo in podrejanje osebe. Etika namreč vodi
k Bogu, ki je onstran tržnih kategorij. Boga ni mogoče upravljati, je zatrdil papež
Frančišek.
Januarja molimo tudi za evangelizacijo: Da bi kristjani različnih
veroizpovedi napredovali po poti edinosti, ki jo želi Kristus.Papež Benedikt
XVI. je med splošno avdienco, 18. maja 2012, ko se je začel tudi teden molitve za
edinost med kristjani, poudaril, da polna in vidna edinost med kristjani od nas terja,
da se pustimo spremeniti po Kristusovi podobi. »Edinost, za katero prosimo, zahteva
notranje spreobrnjenje, tako skupno kot osebno,« je izpostavil.Ne gre
le za prijaznost in sodelovanje. Treba je predvsem okrepiti našo vero v Boga, v Boga
Jezusa Kristusa, ki nam je spregovoril in postal eden od nas; treba je vstopiti v
novo življenje v Kristusu, ki je naša vera in dokončna zmaga; treba se je odpreti
drugim, sprejeti vse elemente edinosti, ki jih je Bog shranil za nas in nam jih vedno
znova podarja; treba je čutiti nujnost pričevanja človeku našega časa o živem Bogu,
ki se je dal spoznati v Kristusu. Ekumensko zavzemanje je po besedah Benedikta XVI.
odgovornost celotne Cerkve in vseh krščenih. Ti morajo skrbeti za rast delnega občestva,
ki med kristjani že obstaja, vse do polnega občestva v resnici in ljubezni. »Molitev
za edinost zato ni omejena na ta teden molitve, ampak mora postati sestavni del naše
molitve, del molitvenega življenja vseh kristjanov, v vsakem kraju in vsakem
času, predvsem pa takrat, ko se osebe različnih izročil srečajo in skupaj delajo v
Kristusu za zmago nad vsem tistim, kar je greh, zlo, nepravičnost in nasilje nad človekovim
dostojanstvom.« Od začetka ekumenskega gibanja je bilo navzoče zavedanje, da pomanjkanje
edinosti med kristjani preprečuje bolj učinkovito oznanjevanje evangelija, saj postavlja
v nevarnost našo verodostojnost. Po papeževih besedah nas glede temeljnih verskih
resnic mnogo več stvari povezuje kot pa ločuje. A ločitve ostajajo in se nanašajo
tudi na različna praktična in etična vprašanja, povzročajo zmedo in razliko, slabijo
našo sposobnost za posredovanje odrešenjske Kristusove besede. »To je velik izziv
za novo evangelizacijo, ki je lahko rodovitnejša, če vsi kristjani skupaj oznanjajo
resnico evangelija Jezusa Kristusa in dajejo skupen odgovor na duhovno žejo našega
časa. Pot Cerkve tako kot pot narodov je v rokah Kristusa vstalega, zmagoslavnega
nad smrtjo in nepravičnostjo, ki ju je on sam v imenu vseh prenašal in trpel. On nas
dela za soudeležene v njegovi zmagi. Samo on nas je zmožen preoblikovati, nas spremeniti
iz šibkih in omahljivih v močne in pogumne v delanju dobrega. Samo on nas lahko odreši
negativnih posledic naših ločitev.«
Spomnimo še na slovenski molitveni
namen: Da bi vsi, ki so odgovorni za našo Cerkev in državo, pravilno presojali
znamenja časov in po teh spoznanjih uravnavali svoje odločitve.