September in oktober

September
»Na ves glas ponavljam: s kulturo spopadov, s kulturo sporov se ne ustvarja sožitja v nekem ljudstvu in tudi ne med ljudstvi, temveč s kulturo srečanja, kulturo dialoga. To je edina pot do miru ... Zato, dragi bratje in sestre, sem se odločil letošnji 7. september, dan pred praznikom rojstva Marije, Kraljice miru, za vso Cerkev razglasiti kot dan posta in molitve za mir v Siriji, na Bližnjem vzhodu in po celem svetu.«

Na papeževo željo smo 7. septembra obhajali dan posta in molitve za mir. Ob tej priložnosti je v Vatikanu potekalo posebno štiriurno molitveno bdenje. Papež Frančišek je v nagovoru poudaril, da krščanska vera pogled usmerja na križ: »Tam je mogoče prebrati odgovor Boga, tam se na nasilje ni odgovorilo z nasiljem, na smrt se ni odgovorilo z jezikom smrti. V tišini križa hrup orožja molči, govori pa jezik sprave, odpuščanja, dialoga, miru. Nocoj bi rad prosil Gospoda, da bi mi kristjani in bratje drugih verstev, vsi možje in žene dobre volje z vso močjo zaklicali: nasilje in vojna nista nikoli pot miru!« Vsakdo naj prisluhne besedam, ki nam v globini naše zavesti pravijo: »Pojdi ven iz lastnih interesov, ki izčrpavajo srce; presezi ravnodušnost do drugega, ki srce dela neobčutljivo; premagaj svoje utemeljevanje smrti in se odpri za dialog, spravo; poglej na bolečino svojega brata in ne dodajaj nove bolečine, ustavi svojo roko, ponovno zgradi harmonijo, ki se je zdrobila, in to ne s spopadom, temveč s srečanjem … Naj utihne hrup orožja!«

Po poletnem premoru je papež Frančišek v začetku septembra ponovno začel z jutranjimi svetimi mašami v kapeli Doma sv. Marte. Med drugim je vernikom namenil spodbudne besede: kjer je Bog, tam ni sovraštva, zavisti, ljubosumja; prosimo, da ne bi nikoli ubili bližnjega s svojim jezikom; kristjan mora premagati skušnjavo, da bi novost evangelija vrgel v stare mehove; krščansko življenje ima držo veselega srca; krepost upanja se ne sme pomešati z optimizmom; opravljanje ima kriminalno razsežnost; zaradi denarja lahko zbolita naše mišljenje in vera; zakrament je srečanje z Jezusom Kristusom; prosimo za milost, da ne bi pobegnili s križa; znamenji Božje prisotnosti v Cerkvi sta mir in veselje.

Papež Frančišek je 22. septembra obiskal mesto Cagliari na Sardiniji. Med njegovimi besedami so bile: »Mislim, da ne le, da pot je, ampak da nas prav zgodovinski trenutek, v katerem živimo, spodbuja, da bi iskali in našli poti upanja, ki bi naši družbi odprle nova obzorja … Vsaka kriza, tudi sedanja, je prehod. Porodne bolečine, ki s seboj prinesejo napor, težave, trpljenje, prinesejo tudi obzorje življenja, prenove, prinesejo moč upanja … Osama in zaprtost vase ali v lastne interese nista nikoli pot, da bi povrnili upanje in delali za prenovo, ampak je to bližina, kultura srečanja.«

Ko se je v mesecu septembru srečal z vatikanskimi žandarji, je papež Frančišek med drugim poudaril: »Obrekovanje je jezik, ki se v Vatikanu ne sme govoriti, je prepovedan jezik, kajti je jezik hudiča, ki ločuje, saj bratje postanejo sovražniki.« 29. septembra je papež daroval sveto mašo ob dnevu katehistov. Dan zatem se je skupaj s kardinali sestal na konzistoriju, na katerem je sprejel dekret o kanonizaciji papežev Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. Za svetnika bosta razglašena 27. aprila 2014. 30. septembra pa je izšel tudi dokument, s katerim je bil uradno ustanovljen svet osmih kardinalov.

Oktober
Oktobrske svete maše v kapeli Doma sv. Marte so zaznamovale papeževe misli: moč evangelija je v ponižnosti otroka, ki se pusti voditi očetovi ljubezni in nežnosti; pustimo, da Bog piše naše življenje; ko imaš zaprto srce, ne moreš slišati Božjega glasu; ko molimo, Gospodu odpremo vrata v naše življenje; pohlep uničuje medosebne odnose; prosimo za milost, da bi živeli kot resni kristjani; pomembno je biti pogumen pred spovednikom in poimenovati grehe z njihovimi imeni; sramovati se pred Bogom je milost.

4. oktobra, na praznik sv. Frančiška Asiškega, je papež poromal v mesto Assisi. »Frančiškanski mir ni osladno čustvo. Mir sv. Frančiška je Kristusov mir. Najde ga tisti, ki vzame nase njegov jarem, to je, njegovo zapoved: Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Ta jarem se ne more nositi s prevzetnostjo, domišljavostjo, napuhom, ampak samo z blagostjo in ponižnostjo srca.« To so bile papeževe besede med sveto mašo v Assisiju. V nagovoru duhovnikom, posvečenim osebam in članom pastoralnih svetov pa je poudaril: »Najpomembnejša stvar je hoditi skupaj, sodelovati in si od blizu pomagati; opravičiti se, priznati lastne napake in prositi odpuščanje in tudi sprejeti opravičila drugih in jim odpustiti.«

Ob Marijanskem dnevu, ki je bil eden izmed dogodkov na programu leta vere, je papež Frančišek med homilijo pri maši vernikom zastavil izzivalna vprašanja: Se pustim Bogu presenetiti ali pa se zapiram v gotovosti svojih načrtov? Ali resnično pustim, da Bog vstopi v moje življenje? Sem kristjan samo občasno ali sem vedno kristjan? »Sramotno je, da sta na svetu še vedno lakota in podhranjenost,« te besede pa je papež Frančišek zapisal v posebnem sporočilu ob svetovnem dnevu hrane. Konec oktobra smo v Cerkvi obhajali dan družin. Te so se v velikem številu zbrale na Trgu sv. Petra. Papež jim je namenil besede: »Če hoče neka družina iti naprej, mora uporabljati tri besede: Smem? Hvala. In oprosti. Tri ključne besede.«

Audio: