Maj in junij

Maj
Mesec maj je posvečen Mariji. Papež je med svojo prvo majsko splošno avdienco spomnil: »Ko molimo Zdravamarijo, smo popeljani v premišljevanje Jezusovih skrivnosti, premišljevanje osrednjih trenutkov njegovega življenja, da bi – tako kot pri Mariji in sv. Jožefu – Jezus bil središče naših misli, pozornosti in dejanj.« Na prvo soboto v maju je papež Frančišek vodil molitev rožnega venca, ki je potekala v rimski baziliki Marije Velike. Dan kasneje je med njihovim romanjem nagovoril člane številnih cerkvenih bratovščin z vsega sveta: »Ljudska pobožnost je pot, ki vodi k bistvenemu, seveda, če je živeta v Cerkvi in v globoki povezanosti z vašimi pastirji … Evangeljskost, cerkvenost, misijonskost. Tri besede! Ne pozabite jih.«

Po dveh mesecih bivanja v Castel Gandolfu se je zaslužni papež Benedikt XVI. v začetku maja vrnil v Vatikan in se nastanil v nekdanjem samostanu Mater Ecclesiae. Ob vrnitvi ga je v vatikanskih vrtovih najprej pozdravil njegov naslednik, papež Frančišek. Prvič v zgodovini smo doživeli, da znotraj Vatikana živita tako sedanji kot zaslužni papež. Benedikt XVI. se sedaj sicer posveča predvsem posebnemu poslanstvu molitve.

12. maja je papež Frančišek na Trgu sv. Petra razglasil za svetnike okoli 800 otrantskih mučencev ter dve redovni sestri. Na osnovi njihovega zgleda v zvestobi in pričevanju brezpogojne ljubezni je vernikom zastavil vprašanja: »Kako sem jaz zvest Kristusu? Sem sposoben spoštljivo, a tudi pogumno pokazati svojo vero? Sem pozoren do drugih, opazim, če je kdo v stiski, imam pred očmi, da je potrebno imeti rad vse brate in sestre?«

Nadaljevale so se tudi papeževe jutranje maše v kapeli Doma sv. Marte. Med poudarki v njegovih homilijah so bile sledeče misli: če želimo hoditi za Jezusom, ni druge poti kot tiste, ki jo je sam začrtal; sramovati se lastnih grehov je krepost ponižnega človeka; tudi sredi stiske kristjan ni žalosten, ampak pričuje o Kristusovem veselju; kristjan je poklican zidati mostove in ne zidove; resnična molitev nas usmerja iz nas samih; problem ni toliko biti grešnik, ampak ne kesati se, ne pustiti se preoblikovati ljubezni; ne smemo biti salonski kristjani; ponižna, srčna in močna molitev dela čudeže; za kristjana napredovati pomeni ponižati se; resnična oblast je služenje; v Cerkvi se ne sme biti kontrolorji vere in ljudje ne bi smeli nikoli naleteti na zaprta vrata; paziti moramo, da ne postanemo muzejski kristjani; triumfalizem je skušnjava krščanstva brez križa.

Maja je papež Frančišek kot prvo rimsko župnijo obiskal župnijo sv. Elizabete in Zaharije in tam obhajal šestnajst prvoobhajancev. Za binkoštni praznik so se v Rimu na srečanju zbrali verniki iz številnih cerkvenih gibanj, skupnosti, združenj in skupin. Papež jim je med drugim zastavil pomenljivo vprašanje: »Smo odprti za Božja presenečenja?« Kot zadnjega izmed dogodkov v mesecu maju pa izpostavimo še obisk papeža Frančiška v hiši Marijin dar, ki jo vodijo Misijonarke ljubezni Matere Terezije iz Kalkute.

Junij
Cerkev ni kulturno, versko ali socialno društvo, ampak je Jezusova družina; vojna je samomor človeštva; bližina in nežnost - to sta dva načina ljubezni Gospoda; da bi svojim sovražnikom lahko odpustili, je temeljnega pomena zanje moliti; v molitvi Očenaš je prva beseda Oče in ta beseda je ključ molitve; Bog hoče, da duhovniki v polnosti živijo posebno milost duhovnega očetovstva; Bog enkrat vstopi na tak način, drugič na drugačen način, a vstopi vedno. O vsem tem je papež Frančišek junija govoril med jutranjimi homilijami v kapeli Doma sv. Marte.

»O Bog, ki si nam v čudovitem zakramentu svete evharistije zapustil spomin svojega trpljenja in vstajenja. Naj svete skrivnosti tvojega telesa in krvi z živo vero tako častimo, da bomo prejemali vedno več sadov tvojega odrešenja, ki z Bogom Očetom v enosti s Svetim Duhom živiš in kraljuješ na veke vekov. Amen.« Te besede je papež Frančišek izgovoril na začetku junija, ko je v vatikanski baziliki vodil češčenje Najsvetejšega, ki je sicer istočasno potekalo v stolnicah ter v župnijah po vsem svetu.

7. junija se je papež srečal z učenci in dijaki jezuitskih šol ter jih med drugim spodbudil: »Biti moramo velikodušni, imeti veliko srce, brez strahu. Vedno staviti na visoke ideale … Hoja je umetnost gledanja proti obzorju …« Med eno izmed junijskih splošnih avdienc je papež Frančišek opozoril pred nevarnostjo kulture odpadkov, ki ne predstavlja le odmetavanja hrane, ampak tudi odmetavanje ljudi: »Ta kultura odpadkov nas je naredila neobčutljive.« Evangelij Življenja: pod tem geslom je 16. junija potekal eden izmed dogodkov v sklopu leta vere. Papež je med mašo romarjem zastavil vprašanje: »Kakšno podobo imamo o Bogu? Morda se nam zdi kot strogi sodnik, kot nekdo, ki omejuje našo svobodo. Toda vse Sveto pismo nas spominja, da je Bog Živeči, tisti, ki daje življenje in nas usmerja na pot polnega življenja … Za vedno si zapomnimo: Gospod je Živeči, je usmiljen.«

»Vera v Kristusa je luč našega krščanskega življenja in življenja služabnikov v Cerkvi!« To pa so bile papeževe besede na praznik svetih Petra in Pavla, zavetnikov Rima. Ob tej priložnosti se je srečal tudi z delegacijo ekumenskega patriarhata iz Carigrada, kateri je dejal: »Iskanje edinosti med kristjani je nujnost, ki se ji danes bolj kot kdajkoli prej ne moremo izogniti.«

Audio: