Marec Mesec marec se je za katoliško Cerkev začel z obdobjem 'sede vacante'.
Gre za obdobje od sklepa enega pontifikata, to je izpraznitve apostolskega sedeža,
do izvolitve novega papeža. Kardinali s celega sveta so se začeli zbirati v Rimu.
Med splošnimi zasedanji so si izmenjavali mnenja glede perečih problemov in razmer
v Cerkvi, z namenom, da bi se tako oblikovali primerni kriteriji, pomembni za izvolitev
novega Petrovega naslednika. Prvo splošno zasedanje je bilo na vrsti 4. marca, štiri
dni po odhodu papeža Benedikta XVI. Trajala so pet dni, kardinali so se zbrali na
desetih zasedanjih, prisluhnili pa so skupno 161 govorom. Na koncu so za dan začetka
konklava določili 12. marec.
12. marca dopoldne so se kardinali zbrali v baziliki
sv. Petra pri sveti maši za izvolitev papeža (Pro Eligendo Papa). Popoldne pa je 115
kardinalov volivcev vstopilo v Sikstinsko kapelo. Po prisegi molčečnosti je papeški
ceremonijer, msgr. Guido Marini, izrekel besede 'extra omnes', ob katerih so morali
vsi, ki niso kardinali volivci, zapustiti Sikstinsko kapelo. Vrata kapele so se nato
zaprla in zaklenila.
»Annuncio vobis gaudium magnum: habemus papam!«
S temi besedami je kardinal protodiakon Jean-Louis Tauran iz osrednje lože bazilike
sv. Petra 13. marca zvečer naznanil izvolitev novega papeža. To je Jorge Mario Bergoglio,
ki si je izbral ime Frančišek. Potem, ko se je iz dimnika nad Sikstinsko kapelo dvakrat
pokadil črn dim, je bil izvoljen v petem krogu glasovanja. Njegove prve besede so
se glasile: »Bratje in sestre, dober večer.« 265. Petrov naslednik,
papež Frančišek, je takoj zatem povabil k molitvi za Benedikta XVI., nato pa je vernike,
preden jim je sam podelil apostolski blagoslov, prosil, naj oni prosijo Gospoda za
blagoslov njega, rimskega škofa.
Papež Frančišek je bil ob izvolitvi star 76
let. Pred tem je bil nadškof v Buenos Airesu. Je prvi papež, ki pripada Družbi Jezusovi,
prvi papež, ki prihaja iz Latinske Amerike, in prvi papež z imenom Frančišek.
Že
prvi dan po izvolitvi je obiskal baziliko Marije Velike, da bi se zahvalil in priporočil
Materi Božji. Ta dan je tudi skupaj s kardinali daroval sveto mašo v Sikstinski kapeli.
Med homilijo je poudaril tri glagole: »Hoditi, graditi, izpovedovati.« Ko se
je kasneje s kardinali srečal še med avdienco, pa jim je dejal: »Vsi skupaj, pastirji
in verniki, si bomo prizadevali zvesto odgovarjati na poslanstvo, ki je od vedno:
prinašati Jezusa Kristusa človeku in voditi človeka v srečanje z Jezusom Kristusom,
ki je Pot, Resnica in Življenje, resnično navzoč v Cerkvi in istočasno v vsakem človeku.«
Nekaj dni po izvolitvi se je papež Frančišek srečal tudi z novinarji. Povedal jim
je, zakaj je izbral ime po sv. Frančišku Asiškem: »Frančišek Asiški je zame človek
uboštva, človek miru, človek, ki ljubi in varuje stvarstvo. Je človek, ki nam daje
tega duha miru, je ubog človek.«
17. marca je papež Frančišek že prvič
molil Angelovo češčenje skupaj z verniki. Med nagovorom je poudaril: »Bog se nikoli
ne utrudi odpuščati nam! Nikoli!« Enako je zatrdil tudi med homilijo tistega
dne, ko je daroval mašo v župnijski cerkvi sv. Ane v Vatikanu: »Mi smo, ki se utrudimo
prositi ga odpuščanja. Prosimo za milost, da se ne bomo utrudili prositi za odpuščanje,
saj se On nikoli ne utrudi odpuščati.«
19. marca je bila na vrsti sveta
maša ob začetku petrinske službe rimskega škofa Frančiška. Papež je med slovesnostjo
prejel palij in ribičev prstan, vidni znamenji petrinske službe, in tako uradno začel
svoj pontifikat. »Nikoli ne pozabimo, da je prava oblast služenje,« tako so
se glasile njegove besede. Nekaj dni kasneje, 23. marca, je papež Frančišek v Castel
Gandolfu obiskal zaslužnega papeža Benedikta XVI. To je bilo zgodovinsko srečanje
dveh Petrovih naslednikov. 27. marca pa je imel papež Frančišek tudi svojo prvo sredino
splošno avdienco. Med njegovimi besedami so bile tudi: »Bog je izstopil iz sebe,
da bi prišel med nas, med nami je postavil svoj šotor, da bi nam prinesel Božje usmiljenje,
ki rešuje in daje upanje.«
April Mesec april se je za Cerkev
letos začel z obhajanjem velike noči. »Pustimo se preroditi Božjemu usmiljenju,
pustimo se ljubiti Jezusu, pustimo, da moč njegove ljubezni preobrazi tudi
naše življenje.« Tako je vernike na dan praznika povabil papež Frančišek, medtem
ko jih je med velikonočno vigilijo pozval: »Ne zaprimo se pred novostjo,
ki jo Bog hoče prinesti v naše življenje! Pogosto smo utrujeni, razočarani, žalostni,
čutimo težo svojih grehov, mislimo, da nam ne bo uspelo. Ne zapirajmo
se vase, ne izgubljajmo zaupanja, nikoli se ne predajmo: ni položaja, ki ga Bog ne
bi mogel spremeniti, ni greha, ki ga ne bi mogel odpustiti, če se Mu odpremo.«
Posebnost letošnjih velikonočnih praznikov je bila, da je papež Frančišek na veliki
četrtek spomin Gospodove zadnje večerje obhajal v rimskem zaporu za mladoletne Casal
del Marmo in tam dvanajstim mladim umil noge. »Bodite pastirji z 'vonjem po ovcah'.«
To pa so bile odmevne papeževe besede, namenjene duhovnikom in izrečene med krizmeno
mašo.
Nedolgo po začetku novega pontifikata so se začele jutranje maše v kapeli
Doma sv. Marte in homilije, med katerimi papež Frančišek vernikom vedno nameni nekaj
zgovornih in spodbudnih misli. Vsak človek živi noč greha, a je obenem deležen tudi
Jezusovega ljubkovanja; nikoli ne govorimo slabo o drugem; hodimo z velikodušnostjo
in ponižnostjo; prosimo za milost solza; pritoževanje nam onemogoča upanje, nam odvzame
širino obzorja in nas zapre vase; vsak dan molimo za milost vere; obrekovanje uničuje
Božje delo v osebah; v Božje kraljestvo se vstopi samo skozi vrata, ki se imenujejo
Jezus; Cerkev ni birokratska ustanova, ampak je zgodba ljubezni. To je le nekaj primerov
misli, ki jih je papež Frančišek namenil vernikom med jutranjimi homilijami v prvih
tednih svojega pontifikata.
»V središču naše vere ni samo knjiga,
ampak zgodovina odrešenja, predvsem pa Oseba, Jezus Kristus, učlovečena Božja beseda.«
Te besede je papež Frančišek namenil članom Papeške biblične komisije. Med srečanjem
s člani Papeške fundacije, ki so aprila prišli na letno romanje v Rim, pa je zatrdil:
»Potrebe Božjega ljudstva po svetu so zelo velike in vaš trud za napredovanje poslanstva
Cerkve pomaga v boju z mnogimi oblikami materialne in duhovne revščine, ki je navzoča
v človeški družini, ter s tem prispeva k rasti bratstva in miru.«
Na
dan, ko Cerkev obhaja liturgični spomin sv. Jurija in papež Frančišek praznuje svoj
god, 23. aprila, je med sveto mašo dejal: »Cerkev vedno hodi med križem in vstajenjem,
med preganjanji in Gospodovo tolažbo.« Obenem je poudaril, da ni mogoče najti
Jezusa zunaj Cerkve.