Duhovne misli Benedikta XVI. za praznik sv. Štefana
Vsako leto, dan po prazniku Gospodovega rojstva, v bogoslužju obhajamo praznik sv.
Štefana, diakona in prvega mučenca. Knjiga Apostolskih del ga predstavlja kot moža,
polnega milosti in Svetega Duha (prim. Apd 6,8-10; 7,55). V njem se je namreč v polnosti
potrdila Jezusova obljuba, ki je v današnjem evangeljskem odlomku, da verniki, ki
so poklicani pričevati tudi v težkih in nevarnih okoliščinah, ne bodo prepuščeni samim
sebi in brez obrambe: Božji Duh bo namreč govoril v njih (prim. Mt 10,20). Diakon
Štefan je v resnici, poživljen po Svetem Duhu, deloval, govoril in tudi umrl ter s
to skrajno žrtvijo pričeval za Kristusovo ljubezen. Prvi mučenec je med svojim trpljenjem
opisan kot popolno posnemanje Kristusa, katerega trpljenje se je v njem ponovilo v
vseh podrobnostih. Bog je v polnosti oblikoval Štefanovo življenje in ga upodobil
po Kristusovem. Preden je Štefan umrl, je na kolenih ponovil molitev, ki jo je Kristus
molil na križu in se z njo izročil Gospodu ter odpustil svojim sovražnikom: 'Gospod,
ne prištevaj jim tega greha!' (Apd 7,60). Poln Svetega Duha, medtem ko so njegove
oči ugašale, je uprl pogled na 'Jezusa, ki je stal na Božji desnici' (v. 55),
na Gospoda vsega in Njega, ki vse priteguje k sebi.
Na dan sv. Štefana smo
tudi mi poklicani, da upremo pogled na Božjega Sina, ki ga v veselem božičnem ozračju
zremo v skrivnosti njegovega učlovečenja. S krstom in birmo, z dragocenim darom vere,
ki jo hranijo zakramenti Cerkve, še posebej Evharistija, nas je povezal s seboj in
želi v nas, z delovanjem Svetega Duha, nadaljevati zveličavno delo, ki vse osvobaja,
daje vrednost in plemeniti ter vodi k dopolnitvi. Pustiti se pritegniti od Kristusa,
kakor je to storil sv. Štefan, pomeni odpreti lastno življenje svetlobi, da ga ponovno
privabi, usmeri in vodi po poti dobrega, po tisti poti človeštva, kot je predvideno
v Božjem načrtu ljubezni.
Končno pa je sveti Štefan zgled vsem tistim, ki se
hočejo ponuditi v službo nove evangelizacije. On nam dokazuje, da novost oznanjevanja
ni predvsem v uporabi izvirnih metod in tehnik, ki so gotovo pomembne, temveč v tem,
da smo napolnjeni s Svetim Duhom in se mu pustimo voditi. Novost oznanila je v globoki
potopljenosti v Kristusovo skrivnost in v poosebljenosti njegovih besed ter njegove
navzočnosti v evharistiji tako, da lahko On sam, živi Jezus, govori v svojem poslancu.
Skratka, evangelizator postane sposoben učinkovito prinašati Kristusa drugim, ko živi
Kristusa, ko njegovo življenje odraža novost evangelija.