Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 4. adventno nedeljo
Jožef prevzame pravno očetovstvo nad Jezusom (Mt 1,18-24) Z rojstvom
Jezusa Kristusa pa je bilo takóle: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom.
Preden sta prišla skupaj, je bila noseča od Svetega Duha. Ker je bil njen mož Jožef
pravičen in je ni hotel osramotiti, je sklenil, da jo skrivaj odslovi. Ko je to premišljeval,
se mu je Gospodov angel prikazal v sanjah in rekel: »Jožef, Davidov sin,
ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč
od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo odrešil svoje ljudstvo
njegovih grehov.« Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod
rekel po preroku:
Glej, devica bo spočela in rodila
sina in imenovali ga bodo Emanuel,
kar
pomeni: Bog z nami. Ko se je Jožef zbudil iz sna, je storil, kakor mu je naročil Gospodov
angel. Vzel je svojo ženo k sebi.
Razlaga cerkvenih očetov Sveti
Janez Krizostom pravi: »Nihče ne more razložiti skrivnosti Jezusovega rojstva,
ki pa ni popolnoma nerazumljiva«. Sv. Kromacij Oglejski razlaga: »Njegovo telesno
rojstvo je v času, toda njegovo božansko sinovstvo je bilo pred časom. Kot
človek je prišel iz maternice matere device, kot oni drugi pa iz Boga Očeta.
Prevzel je vidno meso, da bi pokazal svoje nevidno božanstvo«.Več cerkvenih očetov
pa pravi, da je angel Jožefu pokazal na vse, kar je bilo v njegovem razumu, kar je
čutil, česa se je bal in tudi, kaj se je odločil storiti, da bi ga lahko vodila krepost
in bi bil potolažen. Sv. Janez Krizostom pa pravi: »Angel je podelil Jožefu čast,
da da Zveličarju ime in da skrbi za Očetovega Sina. Skrivnost rojstva je lažje razumljiva,
če jo povežemo z napredovanjem zveličanja in njenim preroškim pričakovanjem, ki jo
je Gospod naznanil po besedah preroka Izaija.«Neznani pisec pravi: »Devica
je v svojem telesu nosila to, kar ni mogel ves svet. Kakor je Kristus pozneje izročil
Marijo svojim učencem, tako jo sedaj izroča Jožefu«. Sv. Janez Krizostom pa ponovno
poudarja: »Angel je podelil Jožefu čast, da se je lahko imel za očeta in mu dal
pravico dati Božjemu Sinu ime.«
Misli Benedikta XVI. za 4. adventno
nedeljo Na današnjo četrto adventno nedeljo sveti Matej v evangeliju pripoveduje,
kako je bilo z Jezusovim rojstvom, tokrat z vidika sv. Jožefa. Jožef je bil zaročen
z Marijo, ki pa je bila preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha (Mt
1,18). Božji Sin, da se je izpolnila starodavna prerokba (prim. Iz 7,14), je postal
človek v telesu device. Ta skrivnost razodeva Božjo ljubezen, modrost in moč do človeštva,
ki ga je ranil greh. Sveti Jožef je predstavljen kot pravičen človek, zvest
Božji postavi, pripravljen izpolniti Božjo voljo. Zaradi tega je vstopil v skrivnost
učlovečenja, potem ko se mu je Gospodov angel prikazal v sanjah in mu naznanil: »Jožef,
Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč
od Svetega Duha.Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje
ljudstvo odrešil grehov« (Mt 1,20-21). Potem, ko je opustil misel, da bi Marijo
skrivaj odslovil, jo je vzel k sebi, saj sedaj njegove oči gledajo v njej Božje delo.
Dragi
prijatelji, svetemu Jožefu, zavetniku vesoljne Cerkve, želim zaupati vse Pastirje
in jih spodbujam, naj ponižno in vsakodnevno ponudijo vernikom in vsemu svetu Kristusove
besede in dejanja. O da bi naše življenje vedno bolj pripadalo Jezusovi osebi ravno
zato, ker je On, ki je Beseda, prevzel telo in prišel od Boga kot človek, da bi prevzel
nase vso človeško eksitstenco in ji prinesel Božjo Besedo. Z zaupanjem se obrnimo
na Devico Marijo, polno milosti, ki jo je Bog ovenčal, da bi se ob bližnjem božiču
odprle naše oči in videle Jezusa, ter da bi se srce razveselilo ob tem čudovitem srečanju
ljubezni.