Duhovne misli Benedikta XVI. za 4. adventno nedeljo
Na današnjo četrto adventno nedeljo sveti Matej v evangeliju pripoveduje, kako je
bilo z Jezusovim rojstvom, tokrat z vidika sv. Jožefa. Jožef je bil zaročen z Marijo,
ki pa je bila preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha (Mt 1,18). Božji
Sin, da se je izpolnila starodavna prerokba (prim. Iz 7,14), je postal človek v telesu
device. Ta skrivnost razodeva Božjo ljubezen, modrost in moč do človeštva, ki ga je
ranil greh. Sveti Jožef je predstavljen kot pravičen človek, zvest Božji postavi,
pripravljen izpolniti Božjo voljo. Zaradi tega je vstopil v skrivnost učlovečenja,
potem ko se mu je Gospodov angel prikazal v sanjah in mu naznanil: »Jožef, Davidov
sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega
Duha.Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo
odrešil grehov« (Mt 1,20-21). Potem, ko je opustil misel, da bi Marijo skrivaj
odslovil, jo je vzel k sebi, saj sedaj njegove oči gledajo v njej Božje delo.
Sveti
Ambrož razlaga, da sta bila v Jožefu ljubeznivost in podoba pravičnega zato, da je
postal bolj vredna priča. 'On', nadaljuje sv. Ambrož, 'ne bi mogel oskruniti
templja Svetega Duha, Gospodovo Mater, skrivnostno rodovitno telo'. Čeprav je
bil Jožef vzemirjen, je storil, kakor mu je zapovedal Gospodov angel in tako prav
storil. Tudi s tem, da je dal temu Otroku, ki drži ves svet, ime Jezus, se je uvrstil
v vrsto ponižnih in zvestih služabnikov, podoben angelom in prerokom, mučencem in
apostolom, kakor ga opevajo vzhodne himne. Sveti Jožef oznanja Gospodove čudeže, s
tem ko je pričeval za Marijino devištvo, ki je zastonjsko Božje delo in varoval Mesijevo
zemeljsko življenje. Častimo torej Jezusovega očeta pred postavo (prim KKC 532), saj
se v njen nakazuje novi človek, ki gleda z zaupanjem in pogumom v prihodnjost, ki
ne sledi lastnim načrtom, ampak se popolnoma zaupa v neskončno usmiljenost Tistega,
ki bo uresničil prerokbe in začel čas zveličanja.
Dragi prijatelji, svetemu
Jožefu, zavetniku vesoljne Cerkve, želim zaupati vse Pastirje in jih spodbujam, naj
ponižno in vsakodnevno ponudijo vernikom in vsemu svetu Kristusove besede in dejanja.
O da bi naše življenje vedno bolj pripadalo Jezusovi osebi ravno zato, ker je On,
ki je Beseda, prevzel telo in prišel od Boga kot človek, da bi prevzel nase vso človeško
eksitstenco in ji prinesel Božjo Besedo. Z zaupanjem se obrnimo na Devico Marijo,
polno milosti, ki jo je Bog ovenčal, da bi se ob bližnjem božiču odprle naše oči in
videle Jezusa, ter da bi se srce razveselilo ob tem čudovitem srečanju ljubezni.