Papežu med jutranjo sveto mašo voščili za rojstni dan

VATIKAN (torek, 17. december 2013, RV) – Papež Frančišek danes praznuje 77. rojstni dan. Na svoj praznik je tako želel, da se jutranje maše v kapeli Doma svete Marte udeleži osebje te hiše. Na ta način je liturgijo obhajal v posebnem družinskem vzdušju. Po maši je nato kot običajno tudi vsakogar posebej pozdravil. Z njim je sicer somaševal dekan kardinalskega zbora Angelo Sodano, v imenu sodelavcev državnega tajništva pa je papežu Frančišku voščil msgr. Pietro Parolin. Voščilom se je pridružil še msgr. Konrad Krajewski, vodja vatikanske ustanove za apostolske nabirke. Ta je svetemu očetu obenem predstavil štiri brezdomce, ki se zadržujejo v bližini Vatikana. Vsi prisotni so papežu za rojstni dan zapeli pesem, kasneje pa so se udeležili skupnega zajtrka.

V današnjem evangeliju beremo imena Jezusovih prednikov. Papež Frančišek je na podlagi tega svetopisemskega odlomka med homilijo tako najprej spomnil na imena nekaterih navzočih zaposlenih v Domu svete Marte. Zatem pa je poudaril, da nas Bog nikoli ne pusti samih, da vedno hodi skupaj z nami. Ko je na osnovi Jezusovega rodovnika torej spregovoril o Gospodovi navzočnosti v naših življenjih, je dejal: »Nekoč sem nekoga slišal reči: 'Toda ta evangeljski odlomek se zdi kot telefonski imenik!' Je pa nekaj povsem drugega: ta evangeljski odlomek je čista zgodovina in ima pomembno vsebino. Je čista zgodovina, ker je Bog, kot je govoril sveti papež Leon, poslal svojega Sina.« Jezus je enega bistva z Očetom, Bogom, in je tudi istoveten z Materjo. Bog je postal zgodovina, želel je postati zgodovina, je z nami, tako je zatrdil papež Frančišek.

Po prvem grehu v raju je Bog dobil to zamisel, da bi hodil po poti z nami. Tako je poklical Abrahama, prvo imenovanega na seznamu, in ga povabil na pot. In Abraham je začel tisto pot. Potem Izaka, Jakoba, Juda. Tako gre po papeževih besedah pot v zgodovini naprej. Bog hodi s svojim ljudstvom, želel je ustvarjati zgodovino skupaj z nami. Zgodovino, ki gre od svetosti do greha. Zato so na seznamu tako svetniki kot grešniki. Tudi grešniki z zelo težkimi grehi: »In Bog je ustvarjal zgodovino z njimi.«

Kot je nadaljeval papež Frančišek, so bili to grešniki, ki niso odgovorili na tisto, kar si je zanje zamislil Bog. To je bil Salomon, tako mogočen in tako razumen, a ki na koncu ni vedel več niti, kako se imenuje. Toda Bog je bil z njim. Bog se poistoveti z nami. Ko želi povedati, kdo je, pravi: »Jaz sem Bog Abrahamov, Izakov, Jakobov.« Papež je dodal, da Bog od nas vzame ime in ga naredi za svoj priimek: »Od nas dobi priimek. Božji priimek je vsakdo izmed nas.« Bog je torej dopustil, da njegovo zgodovino, zgodovino milosti in greha, pišemo mi. To nam razodeva Božjo ponižnost, potrpežljivost in ljubezen.

»Njegovo veselje je bilo deliti svoje življenje z nami. Knjiga modrosti pravi, da je Gospodovo veselje med človekovimi sinovi, z nami.« Papež Frančišek je na koncu povabil, da bi, ko se približujemo božiču, dopustili, da Bog piše našo zgodovino. On je namreč nam dopustil, da pišemo njegovo, od nas je prevzel priimek. »To je svetost: dopustiti, da nam Gospod piše našo zgodovino. In to je božično voščilo za vse nas. Da bi ti Gospod pisal zgodovino in da bi ti dopustil, da ti jo piše.«

Audio: