Papež med splošno avdienco govoril o Jezusovem rojstvu: Božič je praznik
zaupanja in upanja, ki premaga vsako negotovost in pesimizem
VATIKAN (sreda, 18. december 2013, RV) – »Razlog našega upanja je, da je
Bog z nami.« Tako je dejal papež Frančišek med dopoldansko splošno avdienco na
Trgu sv. Petra, ki je potekala v duhovnem ozračju adventa. Papež je namreč katehezo,
zadnjo pred božičem, namenil Jezusovemu rojstvu, »prazniku zaupanja in upanja,
ki premaga vsako negotovost in pesimizem«. Razlog našega upanja je to, da je Bog
z nami in nam še zaupa, je poudaril. Bog pride, da bi prebival z ljudmi, izbere zemljo
kot svoje bivališče, da bi bil skupaj s človekom in se pustil najti tam, kjer človek
preživlja svoje dni v veselju in žalosti. Zato zemlja ni več samo »solzna dolina«,
ampak je po Frančiškovih besedah kraj, kjer je Bog sam postavil svoj šotor; je kraj
srečanja Boga s človekom, kraj solidarnosti Boga z ljudmi.
Jezus je Bog
z nami Bog je hotel z nami deliti naše človeško stanje in je zato postal ena
stvar z nami v osebi Jezusa, ki je pravi človek in pravi Bog. A obstaja še nekaj bolj
presenetljivega, je dodal papež: »Prisotnost Boga sredi človeštva se ni
uresničila v idealnem, idiličnem svetu, ampak v tem realnem svetu, zaznamovanem z
mnogimi dobrimi in slabimi stvarmi, s spori, hudobnostjo, revščino, objestnostjo
in vojnami. Izbral je, da bo našo zgodovino živel takšno kot je, z vso težo
njenih omejitev in tragedij.« Tako je na nepremagljiv način pokazal svojo usmiljeno
nagnjenost, polno ljubezni do človeških bitij. »On je Bog z nami,« je poudaril
papež Frančišek in na trgu zbrane vernike pozval, naj skupaj z njim izpovejo to resnico.
»Jezus je Bog z nami, od vedno in za vedno je z nami v trpljenju in bolečinah
sveta.Jezusovo rojstvo je izraz, da je Bog enkrat za vselej stopil na stran
človeka, da bi nas rešil, nas dvignil iz prahu naše bede, naših težav in naših grehov.«
Jezusovo
rojstvo pomeni, da smo neizmerno ljubljeni od Boga Od tu prihaja velik dar
betlehemskega Otroka: duhovna energija, ki nam pomaga, da ne podležemo pod našim naporom,
obupom, žalostjo, kajti obstaja energija, ki ogreva in spreminja srce. Jezusovo rojstvo
nam prinaša lepo novico, da smo namreč »neizmerno in posamično ljubljeni
od Boga«. To ljubezen, ne le da nam jo daje spoznavati, ampak nam jo poklanja,
nam jo sporoča.
Postati majhni z majhnimi in revni z revnimi V nadaljevanju
kateheze je papež Frančišek nakazal dva poudarka, ki izhajata iz premišljevanja vesele
skrivnosti Božjega Sina, rojenega za nas. Prvi poudarek nam govori o tem, da se Bog
ob božiču ne razodeva kot nekdo, ki je visoko in gospodari nad vesoljem. Razodeva
sem nam kot Tisti, ki se poniža in sestopi na zemljo majhen in reven. Da bi bili podobni
njemu, se torej ne smemo postavljati nad druge, ampak se ponižati, služiti, »postati
majhni z majhnimi in revni z revnimi«, da se ti naši bratje in sestre ne bodo
nikoli čutili sami. Drugi poudarek pa je naslednji: Če se je Bog po Jezusu povezal
s človekom tako, da je postal eden od nas, pomeni, da karkoli smo storili bratu in
sestri, smo to storili Njemu. Na to nas je spomnil sam Jezus: kdor je nahranil, sprejel,
obiskal, ljubil enega od najmanjših in najrevnejših med ljudmi, je to storil Božjemu
Sinu.
Na obličju bližnjega prepoznati podobo učlovečenega
Božjega Sina Papež Frančišek je katehezo sklenil z besedami, namenjenimi
Mariji: »Izročimo se materinskemu posredovanju Marije, Jezusove in naše matere,
naj nam pomaga ob tem svetem božiču, da bomo na obličju bližnjega, predvsem najšibkejših
in najbolj izključenih oseb, prepoznali podobo učlovečenega Božjega Sina.«