Papež Frančišek na nedeljo Gaudete! - Veselite se!:Z Njegovo pomočjo lahko vedno začnemo od začetka!
TRG SV. PETRA (nedelja, 15. december 2013, RV) – »Dragi bratje in sestre,
dober dan. Danes je tretja adventna nedelja, imenovana tudi nedelja Gaudete, to je
nedelja veselja. Med bogoslužjem večkrat odmeva povabilo k veselju, naj se
razveselimo. Zakaj? Ker je Gospod blizu, ker je božič blizu.Krščansko sporočilo se imenuje 'evangelij', torej 'dobra novica', oznanilo
veselja za vse ljudstvo. Cerkev ni zavetišče žalostnih ljudi.
Cerkev je hiša veselja! Tisti, ki so žalostni v njej najdejo veselje, najdejo
v njej resnično veselje.« Tako je papež Frančišek opisal pomen današne
nedelje med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja na trgu sv. Petra,
kjer so se danes romarjem z vsega sveta pridružili rimski otroci, ki so prišli na
tradicionalen blagoslov Jezuščkov. Te Jezuščke bodo ponesli v rimske šole, župnije,
oratorije, domov ter jih pred božičem položili v jaslice. Papež Frančišek jih je prosil:
»Dragi otroci, ko boste molili pred vašimi jaslicami, se spomnite tudi name, kakor
se vas jaz spominjam. Hvala vam in lep božič.«
Papež Frančišek
je nagovor pred opoldansko molitvijo, med katero je začelo deževati, nadaljeval z
besedami. »Toda evangeljsko veselje ni kakršno koli veselje. Njegov razlog je v tem,
če vemo, da smo od Boga sprejeti in ljubljeni. O tem nas danes spominja prerok Izaija
(prim. Iz 35, 1-6a.8a.10). Bog je tisti, ki nas prihaja rešit in prihaja na pomoč
posebno tistim, ki so zmedenega srca. Njegov prihod nas ojača, utrdi, podari pogum.
Daje da se razveseli in zacveti puščava, stepa, torej naše življenje, ki je postalo
suho. Kdaj naše življenje postane suho? Ko je brez vode Božje Besede in njegovega
Duha ljubezni. Pa naj bodo še tako velike naše omejenosti in naše zmedenosti, nam
ni dovoljeno biti mlahavi in opotekajoči pred težavami ter lastnimi slabostmi. Nasprotno,
poklicani smo, da ojačamo naše roke, da utrdimo kolena, da smo pogumni in se ne bojimo,
saj naš Bog vedno izkazuje veličino svojega usmiljenja. On nam daje moč, da gremo
naprej. On je vedno z nami, da nam pomaga iti naprej. Bog, ki nam želi samo dobro,
nas ljubi ter je z nami, da nam pomaga, nas ojača, da gremo naprej. Pogum! Samo naprej!
Z
njegovo pomočjo lahko vedno začnemo od začetka! Kako začeti od začetka? Kakšen mi
bo rekel: 'Oče, tolikokrat sem ga polomil. Velik grešnik sem, velika grešnica sem.
Ne morem začeti od začetka.' 'Motiš se. Lahko začneš od začetka.' 'Zakaj?' Zato, ker
te On čaka. On je ob tebi. Ljubi te, usmiljen je. Dal ti bo moč začeti od začetka'.
Tako bomo sposobni ponovno odpreti oči, pregnati žalost in jok ter začeti z novo
pesmijo. To resnično veselje ti bo ostalo tudi med preizkušnjami, med trpljenjem,
saj ni površinsko, ampak se spušča v globino človeške osebe, ki se izroča Bogu in
mu zaupa.
Krščansko veselje, kakor tudi upanje, je utemeljeno na Božji zvestobi,
na gotovosti, da On vedno drži svoje obljube. Prerok Izaija spodbuja tiste, ki so
izgubili pot ter so obupani, naj svoje zaupanje gradijo na Gospodovi zvestobi, saj
bo njegovo zveličanje slej ko prej vstopilo v njihovo življenje. Tisti, ki so na poti
srečali Gospoda, okušajo v svojem srcu vedrino ter vseselje, ki jim ga nič in nihče
ne more vzeti. Kristus je naše veselje, njegova zvesta in neizčrpna ljubezen! To,
da kristjan postane žalosten, pomeni, da se je odaljil od Jezusa. Toda ne smemo ga
pustiti samega. Moliti moramo zanj in mu dati čutiti toploto skupnosti.
Naj
nam Devica Marija pomaga pospešiti korak proti Betlehemu, da bomo srečali Otroka,
ki se je za nas rodil, za zveličanje in veselje vseh ljudi. Njej je rekel angel: 'Razveseli
se, polna milosti, Gospod je s teboj' (Lk 1,28). Naj Ona za nas doseže, da bomo
živeli veselje evangelija v družini, na delu, v župniji, povsod, tisto notranje veselje,
polno čudenja in nežnosti. Takšno, kot ga doživlja mama, ko gleda svojega novorojenčka
in čuti, da je Božji dar, čudež, za katerega se samo zahvaljuje.«