Duhovne misli Benedikta XVI. za 3. adventno nedeljo
»Gaudete in Domino semper –Veselite se v Gospodu zmeraj« (Fil 4,4).
S temi besedami apostola Pavla se začne sveta maša tretje nedelje v adventu, ki se
zaradi tega imenuje 'gaudete', nedelja 'veselite se'. Apostol spodbuja
kristjane naj se veselijo, saj bo Gospod zagotovo prišel v slavi in se ne bo zamudil.
Cerkev sprejema to apostolovo povabilo za svoje, ko se pripravlja na obhajanje Božiča
in je njen pogled vedno bolj usmerjen proti Betlehemu. Pravzaprav mi pričakujemo v
upanju Kristusov drugi prihod, saj smo prvega že spoznali. Betlehemska skrivnost nam
razodeva Boga z nami, Boga, ki nam je blizu, ne samo v časovnem in krajevnem smislu,
saj se je On, če tako rečemo, poročil z našo človeško naravo. Nase je sprejel našo
pogojenost, ko je izbral, da bo v vsem kakor mi, razen v grehu, da bi po njem postali
kakor On. Krščansko veselje izvira ravno iz gotovosti, da je Bog blizu, da je z menoj,
z nami v veselju in bolečini, v zdravju in bolezni, kot prijatelj in kot zvesti ženin.
To veselje ostane tudi med preizkušnjo, tudi med trpljenjem, sicer ne na površini,
temveč v globini človeške osebe, ki se Bogu zaupa in mu zaupa.
Nekateri se
sprašujejo, če je dandanes še možno takšno veselje. Na to vprašanje odgovarjajo s
svojim življenjem možje in žene vseh starosti in socialnih slojev, srečni, ker so
svoje življenje posvetili drugim. Mar ni bila v današnjem času blažena mati Terezija
iz Kalkute nepozabna pričevalka resničnega evangelijskega veselja? Vsakodnevno je
bila v stiku z revščino, s človeškim propadanjem in smrtjo. Čeprav je njena duša okušala
temno noč vere, je vsem podarjala Božji nasmeh. V njenih zapiskih lahko preberemo:
»Mi nepotrpežljivo čakamo na raj, kjer je Bog, vendar je v naši moči biti v raju že
tu spodaj in od tega trenutka. Biti z Bogom srečni pomeni: ljubiti kakor On, pomagati
kakor On, dajati kakor On, služiti kakor On. Da, veselje prevzame srce tistega, ki
začne služiti majhnim in ubogim. V tistemu, ki tako ljubi, začne prebivati Bog in
njegovo dušo prevzame veselje. Če pa srečo naredimo za malik, zgrešimo pot in teško
najdemo veselje, o katerem govori Jezus. Ono srečo pogosto predlagajo kulture, ki
so postavile osebno srečo na mesto Boga. To mišljenje se izraža v zagonetnem iskanju
užitka za vsako ceno, v vedno večji uporabi drog kot begu oziroma zatekanju v umetni
raj, ki pa se slej ali prej razblini.
Dragi bratje in sestre, tudi za božič
lahko zgrešimo pot, če zamenjamo resnični praznik s takšnim, ki ne odpre srca za Kristusovo
veselje. Devica Marija, pomagaj vsem kristjanom in ljudem, ki iščejo Boga, da bi dospeli
do Beltehema kjer bodo srečali Otroka, ki se je rodil za nas, za odrešenje in srečo
vseh ljudi (Angelus 16. december 2007).