Papež Frančišek med jutranjo mašo: Ne postanimo žalostni kristjani, ki imajo alergijo na pridigarje

VATIKAN (petek, 13. december 2013, RV) – Kristjani, ki so alergični na pridigarje, vedno najdejo kaj, kar lahko kritizirajo. Toda v resnici se bojijo odpreti vrata Svetemu Duhu in postajajo žalostni. To so papeževe besede med današnjo homilijo pri maši v kapeli Doma svete Marte.

V današnjem evangeljskem odlomku Jezus primerja generacijo svojega časa z vedno nezadovoljnimi otroki, ki se ne znajo igrati z zadovoljstvom; ki vedno zavrnejo povabilo drugih; če nekdo igra, ne plešejo; če pojejo žalostinko, ne jočejo; nič jim ni prav. Papež Frančišek je razložil, da ti ljudje niso bili odprti za Božjo Besedo. Njihova zavrnitev ni bila namenjena sporočilu, temveč glasniku. Zavrnili so Janeza Krstnika, ki »ni jedel in ni pil«, in rekli, da je »obsedenec«. Zavrnili pa so tudi Jezusa, za katerega so rekli, da je »požrešnež, pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov«. Vedno so imeli razlog, da so pridigarja kritizirali.

Ljudje tistega časa, kot je nadaljeval papež, so se raje zatekli k religiji, ki je bila bolj »izumetničena: v moralne predpise, kot tista skupina farizejev; v politični kompromis, kot saduceji; v družbeno revolucijo, kot zeloti; v gnostično duhovnost, kot eseni«. Imeli so svoj dobro narejen in spodoben sistem. Pridigar pa ne. Jezus jih je spomnil, da so njihovi očetje enako ravnali s preroki: »Božje ljudstvo ima nekakšno alergijo na pridigarje Besede.« Preroke je preganjalo in jih ubilo.

Papež je dodal, da te osebe sodeč po njihovih besedah sprejemajo resnico razodetja, toda pridigarja in pridiganja ne. Raje izberejo življenje, zaprto v njihove predpise, kompromise, v njihove revolucionarne načrte ali v njihovo od telesa ločeno duhovnost. To so kristjani, ki so vedno nezadovoljni s tistim, kar rečejo pridigarji: »So kristjani, ki so zaprti, ki so v kletki, so žalostni kristjani, niso svobodni.« Na vprašanje zakaj je tako, pa je papež Frančišek pojasnil, da se »bojijo svobode Svetega Duha, ki prihaja preko pridiganja«. »To je škandal pridiganja, o katerem je govoril sveti Pavel: škandal pridiganja, ki se konča v škandalu križa. Ogorčenje zbuja, da nam Bog govori preko ljudi z omejitvami, grešnih ljudi. To pohujšuje! Še bolj pa zbuja ogorčenje, da nam Bog govori in nas rešuje preko človeka, ki pravi, da je Božji Sin, a konča kot zločinec.«

Ti žalostni kristjani, kot je nadalje dejal papež, ne verjamejo v Svetega Duha, ne verjamejo »v tisto svobodo, ki prihaja iz pridiganja, ki te opominja, te uči, te tudi oklofuta«. Prav svoboda je tisto, zaradi česar Cerkev raste. »Ko gledam te otroke, ki se bojijo plesati, jokati, ki se bojijo vsega, ki v vsem zahtevajo gotovost, pomislim na te žalostne kristjane, ki pridigarje Resnice vedno kritizirajo, ker se bojijo odpreti vrata Svetemu Duhu. Molimo zanje,« tako je na koncu povabil papež, »in molimo tudi za nas, da ne postanemo žalostni kristjani, ki Svetemu Duhu odrežejo svobodo, da prihaja k nam preko škandala pridiganja.«

Audio: