Papež se je srečal z generalnimi redovnimi predstojniki in napovedal leto posvečenega življenja

VATIKAN (petek, 29. november 2013, RV) – Papež Frančišek se je danes dopoldne srečal s člani Zveze generalnih redovnih predstojnikov. Od 27. do 29. novembra je namreč na papeški univerzi Salesianum v Rimu potekalo 82. generalno zasedanje zveze, osredotočeno na izzive, ki jih na področju vodenja predstavljata nauk in zgled papeža Frančiška. Srečanje svetega očeta s sto dvajsetimi udeleženci zasedanja, potekalo je v novi sinodalni dvorani, je bil pravzaprav triurni pogovor, sestavljen iz vprašanj in odgovorov, brez v naprej pripravljenega papeževega govora. Sveti oče je tudi napovedal, da bo leto 2015 namenjeno ravno posvečenemu življenju, so sporočili iz Zveze generalnih redovnih predstojnikov.

Prvi sklop vprašanj se je nanašal na identiteto in poslanstvo posvečenega življenja, piše v sporočilu za javnost. Radikalnost se zahteva od vseh kristjanov, je poudaril papež, a posvečene osebe so poklicane, da Gospoda sledijo na poseben način: »So možje in žene, ki lahko prebudijo svet. Posvečeno življenje je preroštvo. Bog nas prosi, da izstopimo iz gnezda, ki nas obdaja, in se podamo na meje sveta ter se pri tem izogibamo skušnjavi, da bi jih udomačili. To je najkonkretnejši način posnemanja Gospoda.«

Na vprašanje o razmerah na področju duhovnih poklicev je papež poudaril, da obstajajo mlade Cerkve, ki dajejo nove sadove, kot piše v izjavi za javnost. To pomeni, da je treba ponovno premisliti inkulturacijo karizme. Cerkev mora prositi za odpuščanje in z veliko sramu gledati na apostolske neuspehe, do katerih je prišlo zaradi napačnega poznavanje tega področja, kot je to v primeru Mateja Riccija. Medkulturni dialog mora spodbuditi, da se v vodenje verskih institutov vpeljejo osebe različnih kultur, ki izražajo različne načine življenja karizme.

Papež je zelo poudaril formacijo, ki po njegovem prepričanju, temelji na štirih osnovnih stebrih: duhovna, intelektualna, skupnostna in apostolska formacija. Nujno se je izogibati vsaki vrsti hinavščine in klerikalizma, in sicer s pomočjo iskrenega in odprtega dialoga o vsakem vidiku življenja. »Formacija je obrtniško in ne policijsko delo,« je zatrdil papež Frančišek. »Njen cilj je formirati posvečene osebe, ki imajo nežno srce, in ne zajedljivo kot kis. Vsi smo grešniki, a nismo pokvarjeni. Sprejmejo se grešniki, a ne pokvarjeni.«

Papežu je bilo zastavljeno tudi vprašanje o bratstvu, o katerem je dejal, da ima ogromno privlačnost. Predpostavlja sprejemanje razlik in konfliktov. Velikokrat ga je težko živeti, a če se ga ne živi, ni rodovitnosti. V vsakem primeru, ne smemo pred konfliktom brata nikoli reagirati kot upravitelji. »Konflikt je treba sprejeti,« je povedal papež. Nekaj vprašanj se je nanašalo tudi na odnose med posvečenimi in lokalnimi Cerkvami, katerim ne pripadajo. »Mi škofje moramo razumeti,« so bile papeževe besede, »da posvečene osebe niso materialna pomoč, ampak so karizme, ki bogatijo škofije.«

Zadnji sklop vprašanj pa se je nanašal na meje misijonarstva posvečenih oseb. Te je treba iskati v temelju karizem, se je glasil papežev odgovor. Stvarnosti, kjer obstaja izključenost, so najpomembnejše prioritete. Poleg teh je Frančišek navedel še kulturno in vzgojno-izobraževalno področje v šolah in na univerzah. Po papeževih besedah so stebri vzgoje naslednji: »posredovanje znanja, posredovanje načinov dela, posredovanje vrednot. Skozi vse te se posreduje vera. Vzgojitelj-učitelj mora biti na ravni oseb, ki jih poučuje, ter sam sebe spraševati, kako oznanjati Jezusa Kristusa generaciji, ki se spreminja.«

Audio: