Vatikan: Kmalu konferenca o skrbi za ostarele z neurogenerativnimi boleznimi
VATIKAN (torek, 19. november 2013, RV) – Cerkev v službi bolnih ostarelih
oseb: skrb za osebe z neurogenerativnimi boleznimi. Tako se glasi tema 28. mednarodne
konference, ki jo od 21. do 23. novembra v Vatikanu organizira Papeški svet za pastoralo
zdravstvenih delavcev. Dogodek so danes predstavili na tiskovni konferenci, med osrednjimi
govorniki pa je bil msgr. Zygmunt Zimowski, predsednik Papeškega sveta za pastoralo
zdravstvenih delavcev. Kot je dejal, je prijavljenih skoraj sedemsto raziskovalcev,
zdravnikov, zdravstvenih delavcev in cerkvenih predstavnikov, med njimi tudi veliko
prostovoljcev. Udeleženci prihajajo iz 57 različnih držav in petih celin. Razprave
se bodo odvijale okoli štirih osrednjih točk: poglobitev teme, pogovor in izmenjava
izkušenj, refleksija in molitev, vse s ciljem, da bi v luči pastorale izboljšali zdravstveno
oskrbo bolnih in trpečih.
Tema konference, ki obravnava ostarele, obolele
za neurogenerativnimi boleznimi, je bila izbrana tudi zaradi pogostega poziva papeža
Frančiška, da je treba družbo narediti bolj vključujočo, da bodo tudi najšibkejše
plati človeškega življenja v celoti spoštovane in vrednotene. Zavzemati se torej v
korist življenja, da tisti, ki se ga ne smatra za ekonomsko produktivnega in koristnega,
ni odrinjen ali odstranjen, kot to kaže povečano število splavov in evtanazije, je
zatrdil msgr. Zimowski. Za različnimi oblikami senilne demence, med katerimi je najbolj
razširjena Alzheimerjeva bolezen, danes trpi čez 35 milijonov oseb po vsem svetu.
Posledice so velike: poleg obolele osebe so tu tudi svojci, nato pa še širša skupnost.
Čeprav
si Cerkev močno prizadeva na področju pastorale in zdravstvene oskrbe oseb z neurogenerativnimi
boleznimi, pa so te kljub temu v nevarnosti, da se jih tudi v cerkvenem okolju postavlja
v senco. Čeprav je res, je poudaril msgr. Zimowski, da imajo ostarele osebe priložnost
moliti, meditirati in rasti v duhovnem življenju, pogosto niso spodbujene k razvijanju
svoje duhovnosti zaradi pomanjkljivega razumevanja njihovih problemov. Tako zabava
in razvedrilo postaneta najlažje nadomestilo za te potrebe. Cerkvena skupnost je zato
poklicana, da pripravi sistematično in organizirano pastoralo tretjega življenjskega
obdobja. Res je, da obstaja mnogo oblik pomoči ostarelim osebam, da pametno izkoristijo
svoj prosti čas. Vendar pa evangelizacija pomeni nekaj drugega, je zatrdil predsednik
papeškega sveta. Evangelizirati starost pomeni odkriti njene notranje in izvirne možnosti,
njej lastne smisle in tiste vrednote, ki se jih lahko uresniči samo v tem življenjskem
obdobju. To je pravi prostor za veselo sporočilo. Ne evangelizira se namreč nekega
življenjskega obdobja tako, da se mu dodaja nekaj od zunaj ali se ga napolnjuje s
stvarmi, ki se jih naj počne. Gre namreč za vprašanje smislov in ne za stvari ali
dejavnosti.
Preko solidarnosi med mladimi in ostarelimi je mogoče razumeti,
kako je Cerkev dejansko družina vseh generacij, kjer se vsak mora čutiti doma in kjer
ne kraljuje logika profita, ampak logika zastonjskosti in ljubezni. Ko življenje v
starostni dobi postane krhko, ne izgubi svoje vrednosti in svojega dostojanstva: vsak
je zaželen in ljubljen s strani Boga, vsak je pomemben in potreben. Na področju pastorale
je torej nujno še najprej vključevati ostarele osebe v življenje in poslanstvo Cerkve.
Pospeševati moramo ljubezen in razumevanje med generacijami in spoštovanje do ostarelih,
kar se začne že znotraj družine, ki mora podpirati kulturo povezanosti, kjer lahko
vsak ponudi svoj nenadomestljiv prispevek, je že zatrdil msgr. Zimowski.