Papeški svet ob letošnjem svetovnem dnevu ribolova: Apostolat morja želi biti glas
tistega, ki nima glasu
VATIKAN (torek, 19. november 2013, RV) – Papeški svet za pastoralo migrantov
in popotnikov ob letošnjem svetovnem dnevu ribolova ponovno poziva države, naj ratificirajo
Konvencijo o delu na področju ribolova iz leta 2007. Tako bi namreč zaposlenim v tem
sektorju zagotovili varnost na delu, stalno zdravstveno oskrbo, zadostne ure počitka,
zavarovano delovno pogodbo in socialno varstvo, ki so ga deležni delavci na kopnem.
Svetovni
dan ribolova, ki vsako leto poteka 21. novembra, želi spomniti na negotove razmere,
v katerem živijo mnogi ribiči, obenem pa tudi poudariti pomen ohranjanja vodnih virov.
Kardinal Antonio Maria Vegliò, predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in
popotnikov, je tudi letos napisal posebno sporočilo in v njem spomnil na težke delovne
in življenjske pogoje, s katerimi se spoprijemajo osebe, zaposlene na področju ribolova.
V zadnjih letih se je sistem ribolova razvijal v skladu z logiko profita: maksimalno
in v najkrajšem možnem času napolniti mreže. Načelo zaslužka je ribiče privedlo do
tega, da delajo v nenaklonjenih meteoroloških razmerah in dolge ure, v skrajnih naporih,
ki pogosto povzročajo poškodbe in tudi smrtne nezgode. Na splošno je socialna varnost
za ribiče in njihove družine zvedena na minimum ali pa sploh ne obstaja, opozarja
kardinal Vegliò v sporočilu.
Poudarja, da so zaposlitvene pogodbe pomanjkljive
in neredne, plača je neustrezna, na palubi pa manjkajo osnovni varnostni pogoji. Tudi
družinski odnosi zaposlenih v ribištvu so postavljeni pod težko preizkušnjo: delavci
dolga časovna obdobja ostajajo na morju in malo časa preživijo s svojimi družinami.
Žena se sama spoprijema s težavami, ki jih povzroča odsotnost moža, prevzema dvojno
vlogo matere in očeta, s težkimi razvojnimi in vzgojnimi posledicami za otroke. Zaradi
delovnega in življenjskega ritma, pogosto povezanega s pomanjkljivo izobrazbo, ribiči
postanejo ljudje brez glasu v družbi, nemočni, da bi se potegovali za svoje pravice,
potisnjeni na obrobje in izolirani. Globalizacija ribolova in pomanjkanje delovne
sile sta povzročila nov in zaskrbljujoč pojav, ki ga ne smemo podcenjevati, v nadaljevanju
opozori kardinal Vegliò. Gre za izkoriščanje migrantov, ki zaradi revščine in težkih
življenjskih razmer, z lahkoto postanejo žrtve agencij, ki jih najemajo kot delavce
v ribištvu in jih nato primorajo v različne oblike prisilnega dela, tako da včasih
postanejo tudi žrtve trgovine z osebami na ribiških ladjah.
Kardinal Vegliò
ob koncu sporočila vsem ribičem zagotavlja bližino Cerkve: Apostolat morja želi ponovno
biti glas tistega, ki nima glasu, in razkriti probleme in težke delovne in življenjske
razmere ribičev in njihovih družin.