Jutri se začenja plenarno zasedanje Kongregacije za vzhodne Cerkve

VATIKAN (ponedeljek, 18. november 2013, RV) – Od 19. do 22. novembra bo v Vatikanu potekalo plenarno zasedanje Kongregacije za vzhodne Cerkve. V sklopu le-tega, v četrtek, torej tik pred sklepom leta vere, se bodo patriarhi in višji nadškofje vzhodnih katoliških Cerkva srečali tudi s papežem Frančiškom.

Kot so sporočili s tega vatikanskega dikasterija bodo na programu generalnega zasedanja sledeče teme. Prva bo ekleziološka refleksija, začenši s koncem 19. stoletja in z vrhuncem v drugem vatikanskem koncilu, oziroma natančneje v Dogmatični konstituciji o Cerkvi (Lumen Gentium). V le-tej je zapisano: »Božja previdnost je hotela, da so se razne Cerkve, ki so jih apostoli in njihovi nasledniki ustanovili na raznih krajih, sčasoma združile v več organsko povezanih skupnosti. Te imajo svojo disciplino, svoje bogoslužne navade, svojo bogoslovno in duhovno dediščino, ne da bi s tem kršile edinost vere in enotno božjo ureditev vesoljne Cerkve.« Obstoj vzhodnih katoliških Cerkva ne sme biti razumljen samo kot posledica zgodovinskih okoliščin. Razen tega da spodbujajo ekumenizem, jih je potrebno videti tudi kot del previdnostnega načrta, ki izraža preroški smisel edinosti v raznolikosti znotraj same katoliške Cerkve.

Druga tema na programu zasedanja bodo koncilske omembe vzhodnih Cerkva, ki so svojo dopolnitev dobile leta 1990 v objavi enega, skupnega in avtoritativnega Zakonika kanonov vzhodnih Cerkva.

Naslednja tema bo posvečena ekumenskemu poslanstvu, katerega protagonisti morajo biti vzhodne katoliške Cerkve. Te zanj namreč niso ovira, ampak dragocen vir. Na programu plenarnega zasedanja bo zatem poudarek o meniški tradiciji, ki je imela svoj izvor prav na Vzhodu. Ta tradicija lahko ponovno zacveti kot oaza za pastirje in vernike, oziroma kot izkušnja, ki dopušča zajemanje v izvirih zakramentalnega in duhovnega življenja. Nazadnje bo sledila še tema o konkretnih orodjih, s katerimi bi lahko poživili vzhodne skupnosti v diaspori.

Udeleženci plenarnega zasedanja Kongregacije za vzhodne Cerkve bodo lahko prisluhnili tudi predstavitvi dopolnjenih podatkov glede dodelitve štipendij in predstavitvi življenja v devetih vzhodnih kolegijih, prisotnih v Rimu. To so armenski, maronitski, ukrajinski kolegij svete Marije varstva, ukrajinski kolegij svetega Jozafata, romunski, grški, kolegija svetega Efrema in svetega Janeza Damaščana ter kolegij Russicum. Večino kolegijev vodi vatikanski dikasterij neposredno. Število študentov, ki jih kongregacija podpira, je preko tristo. Od nje pa je odvisen tudi Papeški vzhodni inštitut, ki bo leta 1917 praznoval stoletnico svoje ustanovitve, tako kot tudi sama Kongregacija za vzhodne Cerkve.

Plenarnega zasedanja se bodo sicer udeležili vodilni iz dikasterija ter 28 članov, med katerimi bodo patriarhi, višji nadškofje, kardinali, ordinariji nekaterih pomembnih škofij ter drugi nadškofje in škofje. Srečanje se bo odvijalo v apostolski palači v Vatikanu. Vsaka delovna seja se bo začela z molitvijo. Ta bo sestavljena iz psalma, še enega svetopisemskega odlomka ter besedil, ki izražajo bogastvo posameznih prisotnih liturgičnih tradicij.

Audio: