S papežem Frančiškom skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 17. november 2013, RV) – »Priznavam en krst v odpuščanje grehov.« Tej trditvi iz veroizpovedi je papež Frančišek namenil katehezo med sredino splošno avdienco. »Priznavam« je svečani izraz, ki kaže na veliko pomembnost krsta. Ko izgovorimo te besede, v resnici potrdimo našo pravo identiteto Božjih otrok. Krst je v določenem smislu kristjanova osebna izkaznica, je trenutek rojstva v Cerkev.

Datum krsta je drugi rojstni dan
Vsi poznamo datum svojega rojstnega dne in ga praznujemo, a le redki datum krsta, je zatrdil sveti oče in vernike povabil, naj ga poiščejo, kajti to je »drugi rojstni dan: Prvi je dan rojstva v življenje, drugi pa dan rojstva v Cerkev.« Obenem je na krst vezana naša vera v odpuščanje grehov. Zakrament pokore ali spovedi je pravzaprav kot »drugi krst«, ki vedno znova vrača k prvemu, da bi ga utrdil in obnovil. V tem smislu je dan našega krsta začetna točka čudovite poti k Bogu, ki traja vse življenje, poti spreobrnjenja, ki je stalno podprta z zakramentom pokore. Ko izpovemo svoje slabosti in grehe, Jezusa prosimo odpuščanja, a obenem z odpuščanjem obnovimo tudi krst. Je kot da bi praznovali dan našega krsta. »Spoved je za krščene! Za ohranjanje čistega belega oblačila našega krščanskega dostojanstva!«

Družina – središče upanja
»V središču upanja in družbenih težav je družina. S prenovljenim prepričanjem, Cerkev nadaljuje s pospeševanjem zavzemanja vseh, posameznikov in ustanov, za družino, ki je primarni kraj, kjer se oblikuje in raste človeško bitje, kjer se osvajajo vrednote in zgledi, ki jih delajo verodostojne.« Besede o pomembni vlogi družine je papež izrekel med srečanjem z italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom. V četrtek je namreč papež Frančišek obiskal rimski Kvirinal, kjer se nahaja predsedniška rezidenca. V govoru je dejal, da »družina potrebuje stabilnost in priznanje vzajemnih vezi, da bi v polnosti razvila svoje nenadomestljivo nalogo in izpolnila svoje poslanstvo. Medtem ko daje družbi na razpolago svoje moči, sama zahteva, da je spoštovana, vrednotena in varovana.«

Škofovsko posvečenje msgr. Fernanda Vérgeza Alzage
»Zato s hvaležnim in veselim srcem sprejmite našega brata, ki ga mi škofje s polaganjem rok pridružujemo našemu škofovskemu zboru.« Tako je povedal papež Frančišek med škofovskim posvečenjem Fernanda Vérgeza Alzage, generalnega tajnika vatikanskega governatorata, ki je potekalo v petek popoldne v vatikanski baziliki. »Spoštujte ga kot Kristusovega služabnika in delivca božjih skrivnosti; pričevati mora namreč za evangelij resnice in opravljati službo duha in pravičnosti. Ne pozabite na besede, ki jih je Kristus izrekel apostolom: Kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje, kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki me je poslal.«

Cilj pastoralne dejavnosti je srečanje s Kristusom
»Cilj celotnega pastoralnega delovanja je vedno usmerjen z misijonarskim impulzom, da se dospe do vseh, brez izključevanja in upoštevajoč okoliščine vsakega. Treba je dospeti do vseh in deliti veselje, da smo se srečali s Kristusom,« je zatrdil papež v video sporočilu, namenjenem udeležencem romarskega srečanja v marijanskem svetišču Naše Gospe iz Guadalupe v Mehiki. »Ne gre za to, da gremo, kod nekdo, ki ima novo obveznost, ki se omejuje na grajanje ali pritoževanje ob tistem, kar se smatra kot nepopolno ali nezadostno. Naloga evangelizatorja zahteva veliko potrpežljivosti, skrb za seme in da ne izgubi miru zaradi prisotnosti plevela. Zna tudi predstaviti krščansko sporočilo na vesel in postopen način, z vonjem po evangeliju, kot je to počel Gospod. Na prvo mesto zna postaviti bistveno in najnujnejše: lepoto ljubezni Boga, ki nam govori po Kristusu, umrlem in vstalem. Po drugi strani pa, mora se truditi biti ustvarjalen v svojih metodah; ne smemo ostati zaprti na običajnem mestu tistega 'vedno se je delalo tako''.«

Papeževe jutranje pridige: Trkati na Božje srce in Gospoda prositi odrešitve
»Trkati na Božje srce, trkati, prositi, tožiti o mnogih problemih, mnogih bolečinah, in prositi Gospoda za odrešitev od teh bolečin, od teh grehov, od teh problemov. Moč človeka je molitev. Molitev ponižnega človeka pa je tudi Božja slabost. Gospod je slaboten le v tem: slaboten je v odnosu do molitve svojega ljudstva.« Spodbudo k vztrajni molitvi je papež Frančišek izrekel pri eni od jutranjih maš, ki jih je tudi v minulem tednu daroval v kapeli Doma sv. Marte. Povedal je tudi: »Naš Oče nas, tako kot vsak oče svojega otroka, uči hoditi. Uči nas hoditi po poti življenja in zveličanja. Božje roke nas v trenutkih bolečine pobožajo, potolažijo.« On je namreč naš Oče, ki nas ljubkuje, ki nas ima zelo rad. Pogosto je prav v tem ljubkovanju odpuščanje. »Jezus je svoje rane odnesel s seboj in jih kaže Očetu. To je namreč cena: Božje roke so iz ljubezni ranjene roke. In prav to nas zelo tolaži.«

Audio: