Papež daroval mašo za pokojne kardinale in škofe: V Božjih rokah so njihovi dnevi
VATIKAN (ponedeljek, 4. november 2013, RV) – Papež Frančišek je danes v vatikanski
baziliki daroval sveto mašo za vse kardinale in škofe, ki so umrli v preteklem letu.
Med homilijo se je zaustavil ob Božji besedi.
Začel je z besedami apostola
Pavla, ki pravi: »Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva,
ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga
stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu.«
(Rim 8,38-39) Apostol Božjo ljubezen predstavlja kot »najgloblji in nepremagljiv
motiv za krščansko zaupanje in upanje«. Našteje nasprotne in skrivnostne sile,
ki lahko ogrozijo pot vere. A kot je dodal papež Frančišek, Pavel tudi takoj prepričano
zatrdi, da četudi bi bilo celotno naše bivanje obkroženo z nevarnostmi, nas ne bo
moglo nič nikoli ločiti od ljubezni, ki nam jo je zaslužil Kristus sam, ko se je popolnoma
podaril. Celo človeku sovražne demonske sile »se nemočno zaustavijo pred intimno
ljubezensko zvezo med Jezusom in tistim, ki ga z vero sprejme«. »Ta
resničnost zveste ljubezni,« je nadaljeval papež, »ki jo ima Bog za vsakogar
izmed nas, nam pomaga soočati se z vedrino in močjo s potjo vsakega dne, ki je včasih
hitra, drugič pa je nasprotno počasna in naporna.«
Papež Frančišek je dejal,
da edino greh človeka lahko prekine to vez: »A tudi v tem primeru ga bo Bog vedno
iskal, zasledoval ga bo, da bi z njim ponovno vzpostavil zvezo, ki se nadaljuje tudi
po smrti, ali bolje, zvezo, ki v končnem srečanju z Očetom doseže svoj
vrh.« Ta gotovost daje nov in poln smisel zemeljskemu življenju in nas odpira
upanju za življenje onstran smrti. Vsakič, ko se znajdemo pred smrtjo ljubljene ali
dobro poznane osebe, se v nas, kot je dejal papež, vzbudi vprašanje: »Kaj bo z
njegovim življenjem, njegovim delom, njegovim služenjem v Cerkvi?« Odgovor najdemo
v Knjigi modrosti: »So v Božjih rokah!«
»Roka je znamenje sprejemanja
in zaščite, je znamenje osebnega odnosa spoštovanja in zvestobe.« Goreči pastirji,
ki so svoje življenje posvetili služenju Bogu in vernikom, so torej sedaj v Božjih
rokah, je zatrdil papež Frančišek. »V Božjih rokah so njihovi dnevi, spleteni iz
veselja in trpljenja, upanja in naporov, zvestobe evangeliju in navdušenja za duhovno
ter materialno zveličanje črede, ki jim je bila zaupana.« »Tudi
grehi, naši grehi, so v Božjih rokah,« je nato poudaril papež: »Te roke so
usmiljene, so roke, 'ranjene' z ljubeznijo. Ni slučajno, da je Jezus želel
ohraniti rane na svojih rokah, ampak da bi nam dal občutiti svoje usmiljenje.
To pa sta naša moč in naše upanje.«
Ta polna upanja resničnost je perspektiva
končnega vstajenja, večnega življenja, ki je namenjeno 'pravičnim', tistim, ki sprejemajo
Božjo besedo in so poslušni njegovemu Duhu. Tako je še pojasnil papež Frančišek in
homilijo sklenil z molitvijo za pokojne kardinale in škofe: »Možje, predani svoji
poklicanosti in svojemu služenju Cerkvi, katero so ljubili kot se ljubi nevesto.
V molitvi jih izročimo v varstvo Gospodovemu usmiljenju, na priprošnjo Marije in svetega
Jožefa, da bi jih sprejel v svojem kraljestvu luči in miru, tam, kjer
večno prebivajo pravični in tisti, ki so bili zvesti pričevalci evangelija. V tej
molitvi pa molimo tudi za nas, da bi nas Gospod pripravil na to srečanje. Dneva
ne poznamo, toda srečanje bo!«