Msgr. Franc Bole dobil Red za zasluge za prispevek pri oblikovanju odprtega in demokratičnega slovenskega medijskega prostora

LJUBLJANA (sreda, 30. oktober 2013, RV) – Predsednik države Borut Pahor je danes s srebrnim redom za zasluge, redom za zasluge in medaljo za zasluge odlikoval evangeličanskega škofa Gezo Erniša, ustanovitelja Ognjišča msgr. Franca Boleta, Viktorja Blažiča, Wolfganga Johannesa Bandiona in dr. Casparja Einemuja. Po podelitvi reda za zasluge smo poklicali msgr. Franca Boleta in ga prosili, da za Radio Vatikan predstavi začetke ustanavljanja revije Ognjišče, založbe Ognijšče kakor tudi radia Ognjišče.

Audio:


Red za zasluge: msgr. Francu Boletu za prispevek pri oblikovanju odprtega in demokratičnega slovenskega medijskega prostora kot dolgoletnega urednika mesečnika Ognjišče in ustanovitelja radia Ognjišče.

Utemeljitev: Msgr. Franc Bole je svojo duhovniško službo začel v Postojni, kjer se je pričela tudi njegova dolgoletna in odgovorna skrb za pristen odnos in za odprto komunikacijo znotraj rimskokatoliškega občestva ne le v neposrednih stikih, ampak tudi prek medijev. Medijsko se je začel udejstvovati že leta 1965, ko je začel izdajati list Farno Ognjišče, sprva glasilo župnij Postojna in Koper. V nekaj letih pa je farno glasilo postalo najbolj razširjen slovenski mesečnik, ki je leta 1984 presegel mejo sto tisoč izvodov, kar je tudi s sedanjega vidika zavidljivo število. Še danes je revija priljubljeno čtivo tako med starejšimi kot tudi med mlajšimi bralci, kar govori o zanesljivi uredniški roki Franca Boleta. Kmalu so se reviji Ognjišče pridružile tudi knjižne izdaje v zbirkah Mala knjižnica in Žepna knjižnica Ognjišča, v katerih so izhajale verske knjige v velikih nakladah, ob zbirkah Življenjske smernice in Priročniki Ognjišča pa še liturgične zbirke ter številne knjige izven zbirk. Založba Ognjišče je do danes izdala več kot 320 naslovov knjig, ob tem pa še kasete, video kasete, zgoščenke in DVD-je. Z ustanovitvijo založbe Ognjišče je msgr. Franc Bole v slovenski kulturni prostor prispeval mnoga odmevna literarna dela, z revijo Ognjišče in s članki, ki jih je objavljal v njej, pa je prispeval tudi k demokratičnim procesom v slovenski družbi. V okviru urejanja revije Ognjišče je msgr. Franc Bole razvil tudi vrsto dobrodelnih, človekoljubnih in karitativnih pobud in leta 1990 postal tudi prvi direktor Slovenske Karitas. To funkcijo je opravljal tri leta.

Po osamosvojitvi Slovenije je bil Franc Bole pobudnik za ustanovitev Radio Ognjišče. Ta se je prvič oglasil iz koprskega studia junija 1994, proti koncu novembra pa še iz ljubljanskega. Danes njegovi valovi pokrivajo skoraj celo Slovenijo, od aprila 1997 pa je radio Ognjišče postal slišen po vsem svetu, saj od takrat neprekinjeno oddaja tudi na medmrežju.


Biografijo Franca Boleta je za Radio Vatikan posredoval mag. Božo Rustja.
Franc Bole, duhovnik, urednik in publicist. 9. 8. 1932, Koritnice pri Ilirski Bistrici. Oče Ivan, logar, mati Jožefa, r. Smrdel.

Od leta 1943 je obiskoval (italijansko) nižjo gimnazijo na Reki, 1947-1952 (hrvaško) gimnazijo v Pazinu. Študiral je na Teološki fakulteti v Ljubljani (1953-1959), kjer je opravil 12 semestrov.

V duhovnika je bil posvečen 29. 6. 1958 v Ljubljani. Služboval je kot župnijski upravitelj v Postojni (1959-65), v Bertokih pri Kopru (1965-67) in bil avgusta 1967 premeščen v Koper kot glavni in odgovorni urednik Ognjišča. Kot urednik je pastoralno pomagal v župnijah Bertoki (1967-2006) in Koper od 2006 do sedaj.

Leta 1965 je skupno z Bojanom Ravbarjem, kaplanom v Kopru in Silvestrom Čukom, kaplanom v Postojni, ustanovil župnijski list za Postojno in Koper Farno Ognjišče in prevzel mesto glavnega urednika. Prve številke so bile razmnožene na ciklostilu, z januarjem 1966 so list začeli tiskati v tiskarni.

Bole je prevzel najprej mesto glavnega in odgovornega urednika (1965-2002) revije Ognjišče, kakor se je list leta 1966 preimenoval. List je najprej izdajala Apostolska administratura za Slovensko Primorje, nato Slovenske rimokatoliške škofije, leta 1990 pa je bilo ustanovljeno Tiskovno društvo Ognjišče, katerega predsednik je Bole od ustanovitve naprej, in v okviru tega društva revija izhaja še danes. Še danes je tudi direktor podjetja Ognjišče d.o.o.

Revija Ognjišče skozi krščanski pogled na svet predstavlja dogajanja v Cerkvi in v družbi. Bole je vztrajal, da dela to na sodoben način. Zaradi tega je Ognjišče postalo najbolj razširjen mesečnik v Sloveniji. Sam je v listu dolga leta odgovarjal na pisma bralcev (do 2010), pisal uvodnike in o usodah invalidov v rubriki Naši preizkušani bratje ter imel vodilne intervjuje v rubriki Gost meseca. Poleg tega je pisal več rubrik, namenjenim zlasti verski vzgoji mladih.

V okviru revije Ognjišče je od leta 1966 naprej razvil založniško dejavnost. V prvih letih so v knjižnicah Žepna knjižnica Ognjišča in Mala knjižnica Ognjišča izhajale knjige v izredno visoki nakladi (40000). V osemdesetih letih je razvil močno sodelovanje s tujimi verskimi založbami in izdal več enciklopedičnih knjig o Svetem pismu, krščanstvu ter njegovi zgodovini pa tudi precej knjig za otroke z versko vsebino.

Septembra leta 1967 je začel v Ognjišču z dobrodelno rubriko Poštni predal dobrote. V njem je bila poleg drugih podrubrik (Dopisovanje, Most prijateljstva in Želijo pomagati) tudi podrubrika Sklad Antona Vovka. Z zbranimi sredstvi je urednik želel pomagati ljudem v stiski. Ta je tedanje oblastnike motilo, ker so videli v tem organizirano karitativno delovanje Cerkve, ki je bilo tedaj v Sloveniji prepovedano. Motilo pa jih je tudi poimenovanje sklada po preganjanem škofu Vovku. Zaradi zbiranja prostovoljnih prispevkov za ta sklad je bil Bole in nekaj njegovih sodelavcev kaznovanih z denarno kaznijo. Zaradi karitativne dejavnosti je imel 16. 7. 1974 tudi hišno preiskavo uredništva Ognjišče in svojega stanovanja. Pri preiskavi so iskali denar, ki so ga zbrali v rubriki Predal dobrote. Za tri leta mu je bil odvzet potni list. V resnici pa jim je šlo za oviranje, če že ne zatrtje izdajanja revije in delovanja založbe.

Med karitativne pobude spada tudi Boletovo ukvarjanje z invalidi in bolniki. Te je obiskoval in jih predstavljal v reviji. Leta 1969 je organiziral prvo romanje bolnikov, invalidov in ostarelih na Brezje. Z leti je to romanje prešlo v nacionalno romanje bolnikov in invalidov, na katerem se zbere več tisoč ljudi.

Zaradi svoje karitativne dejavnosti je bil Bole med ustanovitelji Slovenske Karitas in njen prvi direktor (1990-1993).

Bole je vedno iskal novih načinov za oznanjevanje evangelija. Tako si je z nastopom demokracije v Sloveniji začel prizadevati za ustanovitev cerkvenega radia. Skupaj s sodelavci je moral premagati vrsto birokratskih ovir za nov medij, zlasti pri pridobivanju frekvenc. Radio je junija 1994 začel oddajati iz koprskega studia, novembra pa iz ljubljanskega. Bole je postal njegov prvi direktor.

Istočasno si je prizadeval tudi za ustanovitev cerkvene televizije pod imenom TV3. Projekt, ki mu je Bole tudi postal direktor, je zašel v težave in po nekaj letih je bil prodan drugim lastnikom.

Bole je član UCIP-a (Union Catholique International de la Presse – Mednarodnega združenja katoliškega tiska) in CERC-a (Conference Europeenne des Radios Chretiennes - Evropskega združenja krščanskih radiev).

Bole je zaradi svojega prizadevanja, da bi Cerkev imela svoje medije in zaradi oznanjevanja v njih postal večkrat tarča napadov in preganjanj socialistične oblasti. Poleg tega, da je bil obsojen zaradi karitativne dejavnosti, je bil obsojen zaradi članka v Ognjišču, a bil na drugi stopnji oproščen. Leta 1960 je bil še kot župnijski upravitelj v Postojni obsojen na zaporno kazen 15 dni, ki jo je prestal v Kopru.

Po demokratizaciji pa je prejel tudi več cerkvenih in družbenih odlikovanj: Slovenska škofovska konferenca mu je podelila Odličje svetega Cirila in Metoda (1993), Občina Koper Nagrado 15. maj (1997), Revija Naša žena priznanje Ljudje odprtih rok (1999), za svoje založniško dejavnost pa je leta 2005 prejel Schwentnerjevo nagrado. Že leta 1985 pa ga je papež Janez Pavel II. odlikoval z nazivom monsignor. 30. Oktobra 2013 ga je predsednik republike Boris Pahor odlikoval z redom za zasluge.

Dela
V prvih letih svojega duhovniškega poslanstva (po letu 1958)je s predavanji sodeloval v raznih katehetskih posvetovanjih. Nekaj člankov je prispeval v Katehetske zbornike. Pozneje pa je napisal nekaj člankov tudi v Novo mladiko, Cerkev v Sedanjem svetu in Družino. Vedno je iskal nove načine za oznanjevanje evangelija, zlasti med mladimi.

Pisma, na katera je odgovarjal v Ognjišču, so zbrana v dve knjigi. Leta 1997 je izšla knjiga Pisma uredniku v visoki nakladi 10.000 izvodov, leta 2002 pa je izšla knjiga Pisma mladih uredniku.


Viri in literatura
Rudolf Klinec, Franc Bole, v: Primorski slovenski biografski leksikon, Gorica 1974- 1981, 1. knjiga, 96.
Franc Bole, Deset let Ognjišča, Ognjišče 1975, št. 4, 8-9.
Silvester Čuk, Štirideset mladih let, rubrika v Ognjišču leta 2005, v kateri je opisana zgodovina revije ob njeni 40 letnici, str. 14-15.
Karel Gržan, Sto duhovnikov, redovnic in redovnikov na Slovenskem, Prešernova družba 2007, 194- 195.
Intervju z Francem Boletom

Viri in literatura
Primorski slovenski biografski leksikon, Gorica 1974- 1981, 1. knjiga, 96.
Ivan Koren, Franc Bole, Stopov intervju, 1993.
Primož Krečič, Vidim božjo roko, ki je vodila vse moje delo, Ognjišče 4, 1995.
Alenka Juvan, Nobenih pridig in filozofiranja … , Slovenec 10. 6. 1995.
Mimi Podkrižnik, Župnik,ki se je zapisal novinarstvu, Delo 27.1. 1999.
Bogomir Štefanič, Demokracija je v različnosti, Družina 12.12. 1999.
Ksenija Hočevar, »Oče urednik«, Družina, 5.12.2004.
Tanja Jaklič, Nobenega filozofiranja, pridig, uvodnikov, Delo 30.11. 2005.
Tino Mamić, Duhovnik – medijski čarovnik, Primorske novice 9.8. 2008.
Karel Gržan, Sto duhovnikov, redovnic in redovnikov na Slovenskem, Prešernova družba 2007, 194- 195.