Papež udeležencem plenarnega zasedanja Papeškega sveta za družino: Krščanske družine prepoznamo po zvestobi, potrpežljivosti, odprtosti življenju, spoštovanju starejših

VATIKAN (petek, 25. oktober 2013, RV) – »Družina je življenjska skupnost, ki obstaja sama v sebi.« To so bile besede, ob katerih je papež Frančišek razmišljal na začetku svojega današnjega nagovora udeležencem 31. plenarnega zasedanja Papeškega sveta za družino.

Spomnil je na besede blaženega Janeza Pavla II. v Apostolski spodbudi o družini, Familiaris consortio, da družina ni skupek oseb, ki jo sestavljajo, ampak »skupnost oseb« (CD 16, 17-18). »Je kraj, kjer se naučimo ljubiti, je naravno središče človeškega življenja. Družino sestavljajo obrazi, osebe, ki ljubijo, se pogovarjajo, se darujejo za druge in varujejo življenje, predvsem tisto, ki je najbolj krhko in šibko. Brez pretiravanja bi lahko rekli, da je družina gibalo sveta in zgodovine. Družina je kraj, kjer dobimo ime, je kraj naklonjenosti, prostor zaupnosti, kjer se učimo umetnosti dialoga in medsebojnega sporazumevanja. V družini se človek zave svojega dostojanstva in, še posebej, če gre za krščansko vzgojo, prepozna dostojanstvo vsake osebe, posebej tistih, ki so bolni, šibki, izključeni. « Sveti oče je še dodal, da je to, da prepoznamo družino kot skupnost, bistveno posebej v današnjem času, ko prevladuje varstvo pravic posameznika.

Drugi poudarek, ob katerem se je ustavil papež Frančišek, pa je dejstvo, da je temelj družine zakon. »Zakon je kot prvi zakrament človeškosti, kjer človek odkriva samega sebe, razumeva samega sebe v odnosu do drugih in v odnosu do ljubezni, ki jo more prejemati in dajati. Zakonska in družinska ljubezen prav tako jasno razodeva poklicanost osebe, da ljubi na edinstven način in za vedno; da so preizkušnje, odpovedi ter stiske zakoncev in družine prehod, preko katerega rastejo v dobrem, v resnici in lepoti.« Papež je poudaril, da gre v zakonu za popolno podaritev, brez preračunavanja in zadržkov; za razdelitev vsega, tako darov kot tudi žrtev, v zaupanju v Božjo previdnost. Po besedah svetega očeta je to izkušnja, katere se morejo mladi naučiti od svojih staršev in starih staršev. »Gre za izkušnjo vere v Boga in za izkušnjo medsebojnega zaupanja; globoke svobode, svetosti, saj svetost predpostavlja zvesto podaritev in žrtev vsak dan življenja.« Papež je tudi povedal, da so v zakonih večkrat težave, različni pogledi na stvari ter prepiri. Zato je poudaril, da je potrebno mladoporočencem reči, da nikoli ne smejo zaključiti dneva ne da bi se pobotali, saj se tako obnovi zakrament zakona in to povezuje družino.

V tretji točki svojega nagovora je sveti oče razmišljal o dveh obdobjih družinskega življenja – o otroštvi in starosti. Kot je poudaril, otroci in ostareli predstavljajo dva življenjska pola, ki sta najbolj ranljiva in pogosto tudi najbolj pozabljena. »Družba, ki ji ni mar za otroke in ki ostarele potiska na obrobje, reže svoje korenine in zatemni svojo prihodnost.« Papež je še dodal, da v teh primerih ne gre zgolj za krivico do teh oseb, ampak za poraz določene družbe.

Ob koncu nagovora je sveti oče spomnil, da je t.i. 'vesela novica' o družini pomemben del evangelizacije, saj jo morejo kristjani prenesti vsem z zgledom svojega življenja. »Družine, ki so res krščanske, prepoznamo po zvestobi, potrpežljivosti, odprtosti življenju, spoštovanju starejših.« Po papeževih besedah je skrivnost vsega tega prisotnost Jezusa Kristusa v družinah. »Predlagajmo torej vsem, s spoštovanjem in pogumom, lepoto zakona in družine, ki ju razsvetljuje evangelij! Zato se s pozornostjo in naklonjenostjo približajmo družinam, ki so v stiskah; tistim, ki so primorane zapustiti svojo deželo; tistim, ki so razbite, ki nimajo stanovanja ali službe ali trpijo zaradi mnogih drugih razlogov; zakoncem, ki so v stiskah in tistim, ki so ločeni. Vsem želimo biti blizu.«

V soboto bo v okviru leta vere potekalo romanje družin na grob sv. Petra. Skupaj z njegovim naslednikom bodo po srečanju in programu izpovedale vero. V nedeljo pa se udeležile svete maše, ki jo bo na trgu sv. Petra daroval papež Frančišek.

Audio: