Papež Frančišek med splošno avdienco: Marija – Mati Cerkve
VATIKAN (sreda, 23. oktober 2013, RV) – »Prosimo Gospoda, da nam
podari svojo milost, svojo moč, da bi v našem življenju in življenju vsake cerkvene
skupnosti odseval vzor Marije, Matere Cerkve.« S temi besedami je papež
Frančišek sklenil današnjo katehezo, med katero je govoril o Mariji kot podobi in
vzoru Cerkve. Izhajal je iz trditve, zapisane v koncilski konstituciji o Cerkvi (Lumen
gentium, 63): »Kakor je učil že sv. Ambrož, je Božja Mati podoba
Cerkve glede vere, ljubezni in popolnega zedinjenja s Kristusom.« O teh treh vidikih
Marijine podobe, je papež nato spregovoril vernikom, ki so se tudi danes množično
zbrali na Trgu sv. Petra.
Marija kot vzor vere »V kakšnem smislu
Marija predstavlja vzor za vero Cerkve,« je začel papež Frančišek. Devica Marija
je bila judovsko dekle, ki je z vsem srcem pričakovala odrešenje svojega ljudstva.
A v srcu tega mladega izraelskega dekleta je bila skrivnost, ki je niti sama še ni
poznala: v Božjem načrtu je bila namenjena, da postane Mati Odrešenika. Pri oznanjenju
jo Božji glasnik imenuje »polna milosti« in ji ta načrt razodene. Marija odgovori
z 'da' in od tistega trenutka Marijina vera dobi novo luč: osredotoči se na Jezusa,
Božjega Sina, ki v njej postal meso in v katerem se bodo uresničile obljube celotne
zgodovine zveličanja. »Marijina vera je izpolnitev Izraelove vere, v njej je
skoncentrirana celotna pot tistega ljudstva vere, ki je pričakovalo odrešenje,
in v tem smislu je Marija vzor vere Cerkve, ki ima kot središče Kristusa,
utelešenje neskončne Božje ljubezni,« je pojasnil papež.
In
kako je Marija živela to vero, je nadaljeval. Živela jo je sredi tisočih preprostih
opravkov in vsakodnevne skrbi vsake mame, ki mora poskrbeti za hrano, obleko, skrbeti
za hišo … »Ravno to običajno življenje Marije je bilo polje, kjer se je
odvijal poseben odnos in globok dialog med njo in Bogom, med njo in njenim Sinom.
Marijin 'da', popoln že na začetku, je rastel vse do ure križa. Tam
se je njeno materinstvo razširilo in objelo vsakega od nas, naše življenje, da bi
nas vodila k svojemu Sinu. Marija je vedno živela potopljena v skrivnost Boga, ki
je postal človek, kot njegova prva in popolna učenka, ki je premišljevala
vsako stvar v svojem srcu v luči Svetega Duha, da bi razumela in postavila
v prakso vso Božjo voljo,« je dejal papež Frančišek.
Vprašajmo se, je
povabil: Ali pustimo, da nas razsvetljuje vera Marije, ki je naša Mati? Ali pa mislimo,
da je daleč, preveč drugačna od nas? Ali se v težkih trenutkih, trenutkih preizkušnje
in teme, oziramo k njej kot vzoru zaupanja v Boga, ki vedno želi le naše dobro?
Marija
kot vzor ljubezni Marija je tudi vzor ljubezni, je nadaljeval papež s pojasnjevanjem
drugega vidika in povabil, naj pomislimo na njeno razpoložljivost v odnosu do sorodnice
Elizabete. Ko jo je obiskala, ji Marija ni prinesla samo materialno pomoč, prinesla
ji je Jezusa, ki je že živel v njenem telesu. Prinesti Jezusa v tisto hišo je pomenilo
prinesti veselje, veselje v polnosti. Elizabeta in Zaharija sta bila srečna ob nosečnosti,
ki je bila nekaj nemogočega v njuni starosti, a mlada Marija je tista, ki jima prinese
polnost veselja, tistega, ki prihaja od Jezusa in Svetega Duha in se izrazi v zastonjski
ljubezni, deljenju z drugimi, medsebojni pomoči in razumevanju. »Marija želi tudi
vsem nam prinesti velik dar, ki je Jezus. In z Njim nam prinaša njegovo ljubezen,
njegov mir, njegovo veselje,« je dejal papež. In tudi Cerkev je takšna, je kot
Marija. Cerkev po Frančiškovih besedah ni trgovina, ni humanitarna in ne nevladna
organizacija. Cerkev je poslana, da vsem prinese Kristusa in njegov evangelij. To
je Cerkev: ne prinaša sama sebe, ampak prinaša Jezusa. Mora biti kakor Marija, ki
je obiskala Elizabeto in ji prinesla Jezusa. To je tudi središče Cerkve: prinašati
Jezusa, Jezusovo ljubezen in moč, je ponovno poudaril papež.
Zbrane vernike
je nato usmeril k novim vprašanjem: In mi, ki smo Cerkev, kakšno ljubezen prinašamo
drugim? Je to Jezusova ljubezen, ki odpušča in spremlja, ali pa je to preveč razvodenela
ljubezen? Je trdna ljubezen ali pa šibka, ki sledi simpatijam in išče povračilo? Je
sebična ljubezen? Ljubezen namreč mora biti zastonjska, kot je bila Jezusa ljubezen.
In kakšni so odnosi v naših župnijah, skupnostih, je nadaljeval z vprašanji papež.
Smo bratje in sestre? Ali pa se obsojamo in govorimo slabo drug o drugem? Ali vsak
skrbi za lastni vrtiček ali skrbimo drug za drugega? To so vprašanja ljubezni, je
zatrdil papež.
Marija kot vzor zedinjenosti s Kristusom Ob koncu
kateheze je sveti oče pojasnil še tretji vidik Marije kot podobe Cerkve, to je: Marija
kot vzor zedinjenosti s Kristusom. Življenje svete Device je bilo življenje žene,
ki je pripadala svojemu ljudstvu: molila je, delala, hodila v sinagogo. »A vsako
dejanje je bilo vedno storjeno v popolni zedinjenosti z Jezusom. Ta zedinjenost
doseže vrh na Kalvariji: tu se Marija združi s Sinom v mučeništvu srca in v darovanju
življenja Očetu za zveličanje človeštva. Marija je Sinovo bolečino vzela za svojo
in je z Njim sprejela Očetovo voljo, v tisti pokorščini, ki rodi sad,
ki daje resnično zmago nad zlom in smrtjo,« so se glasile papeževe besede.
Ta
resničnost, ki nas jo uči Marija, je zelo lepa, je dodal: »Biti vedno združeni
z Jezusom.« Vprašajmo se, je še enkrat povabil vernike: Se spomnimo na Jezusa
samo takrat, ko nekaj ne gre prav in ga potrebujemo, ali pa imamo stalni odnos z njim,
globoko prijateljstvo, tudi takrat, ko mu je treba slediti po poti križa?