VATIKAN (četrtek, 17. oktober 2013, RV) – Včeraj je v Rimu potekala spominska
slovesnost s pohodom ob 70. obletnici deportacije rimske judovske skupnosti. Nacisti
so takrat v Rimu aretirali in v koncentracijsko taborišče Auschwitz odpeljali več
kot tisoč judov, od katerih se jih je domov vrnilo le 16. Dogodek, ki ga pripravljata
Skupnost sv. Egidija in Rimska judovska skupnost, je letos potekal pod naslovom Ni
prihodnosti brez spomina. Ob koncu slovesnosti so v sinagogi prebrali tudi pismo
papeža Frančiška.
V njem je vsej judovski skupnosti izrazil svojo povezanost,
duhovno bližino in molitev. Poudaril je, da je ob tem, ko se spominjamo tragičnih
ur 16. oktobra leta 1943, naša dolžnost, da imamo pred očmi usodo tistih, ki so bili
izgnani; »da skušamo dojemati njihov strah, bolečino, obup, da jih ne bi
pozabili; da bi jih ohranili žive, v svojem spominu in molitvi, skupaj z njihovimi
družinami, sorodniki in prijatelji, ki so žalovali za njimi ter ostali prestrašeni
pred nečloveškimi dejanji, ki jih je zmožen narediti človek.«
Vendar pa,
kot je poudaril sveti oče, spominjati se nekega dogodka ne pomeni le to, da si nekaj
prikličemo v spomin; »pomeni tudi in predvsem to, da si prizadevamo razumeti, kakšno
je sporočilo, ki ga ima ta dogodek za nas danes, saj more tako spomin na preteklost
poučevati sedanjost in postati luč, ki razsvetljuje pot prihodnosti.« Ob tem je
papež Frančišek spomnil na blaženega Janeza Pavla II., ki je zapisal, da je spomin
poklican, da opravi svojo vlogo »v procesu vzpostavitve takšne prihodnosti, v kateri
nedopovedljiv zločin holokavsta (šoe) ne bo več nikoli mogoč.«
(Spominjamo se: Premišljevanje o holokavstu, CD 77) Prav tako pa
je sveti oče izpostavil tudi besede papeža Benedikta, ki je v koncentracijskem taborišču
Auschwitz zatrdil, da »preteklost ni nikoli zgolj preteklost. Zadeva nas in nam
kaže poti, po katerih ne smemo hoditi in tiste, po katerih moramo.« (Govor,
28. maj 2006)
Tako bi po mnenju papeža Frančiška spominsko slovesnost,
ki je potekala včeraj, lahko označili kot memoria futuri, poziv novim generacijam,
da ne bi potlačile lastnega obstoja; da se ne bi pustili zavajati ideologijam, da
nikoli ne bi opravičevali zla, ki ga srečujemo; da ne bi opustili drže proti antisemitizmu
in nacizmu, ne glede na njun izvor. Sveti oče je še zaželel, da bi se iz »podobnih
pobud mogle spletati in gojiti mreže prijateljstva in bratstva med judi in katoličani
v našem ljubljenem Rimu.«
Svoje sporočilo je papež Frančišek sklenil z besedami,
ki jih Gospod govori po preroku Jeremiju: »Vem za načrte, ki jih imam z
vami: načrti blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje.« (Jer 29,11)
Spomin na tragedije preteklosti naj za vse postane prizadevanje, da bi z vsemi svojimi
močmi vstopali v prihodnost, ki jo Bog želi pripraviti in graditi za nas in z nami,
je še dodal sveti oče.