Papež ob svetovnem dnevu hrane: Problem lakote in podhranjenosti ima predvsem etično
in antropološko razsežnost
RIM (sreda, 16. oktober 2013, RV) – »Sramotno je, da sta na svetu še vedno
lakota in podhranjenost!« Tako je zapisal papež Frančišek v posebnem sporočilu,
ki so danes prebrali na slovesnosti ob svetovnem dnevu hrane. Ta poteka danes pod
sloganom Zdrave osebe so odvisne od zdravih prehranskih sistemov. Slovesni
dogodek je potekal na sedežu Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Rimu,
med katerim je papeževo sporočilo prebral msgr. Luigi Travaglino, stalni opazovalec
Svetega sedeža pri FAO.
Papež je v pismu poudaril, da gre pri lakoti in podhranjenosti
za problem, ki izziva našo osebno in družbeno vest, da bi prišli do pravične in trajne
rešitve. »Lakota in podhranjenost ne moreta nikoli biti razumljeni kot normalno
dejstvo, na katerega se lahko navadimo, kot da je del sistema. Nekaj se mora spremeniti
v nas, v naši miselnosti, v naših družbah,« je zapisal papež. Po njegovem prepričanju
je pomemben korak to, da se odločno zoperstavimo pregradam individualizma, zaprtosti
vase, zasužnjenosti s profitom za vsako ceno, in to ne le v medčloveških odnosih,
ampak tudi na svetovni ekonomsko-finančni ravni. Prav tako danes obstaja velika potreba
po »vzgoji za solidarnost«, da bi ponovno odkrili vrednost in pomen te besede,
ki nas pogosto postavlja v neudoben položaj in je zato veliko krat postavljena na
stran, namesto da bi postala temeljna drža pri odločanju na politični, ekonomski in
finančni ravni, v medosebnih odnosih ter v odnosih med narodi in državami. Različne
oblike revščine, ki so povezane s pomanjkanjem hrane, je mogoče odstraniti samo s
konkretno solidarnostjo, ki presega egoistične poglede in delne interese.
Papež
Frančišek se je zaustavil tudi ob »kulturi odpadkov«. Nujno je konkretno spremeniti
naše življenjske stile, vključno s prehranskimi, ki so na mnogih koncih našega planeta
zaznamovani s potrošništvom, odmetavanjem in razmetavanjem s hrano. Podatki kažejo,
da je približno tretjina prehranskih proizvodov na svetu neizkoriščena zaradi vedno
večjega odmetavanja hrane v smeti. Če bi se to preprečilo, bi se na viden način zmanjšalo
število lačnih ljudi na svetu. »Odmetavanje hrane je eden od sadov kulture odpadkov,
ki pogosto vodi v žrtvovanje moški in žensk idolom profita in potrošništva,« je
poudaril papež. Gre za žalostno znamenje »globalizacije brezbrižnosti«, ki
povzroča, da se počasi navadimo na trpljenje drugega, kot da bi bilo nekaj normalnega.
Problem lakote in podhranjenosti nima samo ekonomske in znanstvene razsežnosti, ampak
ima tudi in predvsem etično in antropološko razsežnost. »Vzgoja za solidarnost
pomeni torej vzgoja za človeškost: graditi družbo, ki bo zares človeška pomeni v središče
vedno postavljati osebo in njeno dostojanstvo ter je nikoli ne prodati za ceno
profita,« je še poudaril papež Frančišek.