Frančišek sprejel predstavnike rimske judovske skupnosti: Antisemitizem naj bo pregnan iz srca in življenja vsakega človeka

VATIKAN (petek, 11. oktober 2013, RV) – S papežem Frančiškom se je danes v Vatikanu srečala trideset članska delegacija rimske judovske skupnosti. Navzoči so bili tudi veliki rabin skupnosti v Rimu Riccardo Di Segni, predsednik rimske judovske skupnosti Riccardo Pacifici in predsednik zveze italijanskih judovskih skupnosti Renzo Gattegna. Sveti oče je v nagovoru obsodil antisemitizem ter poudaril pomen kulture srečevanja, pristnih odnosov in dialoga, ki lahko bistveno prispevajo k bližini in prijateljstvu med kristjani in judi.

Rimska judovska skupnost in Cerkev v Rimu živita druga ob drugi že mnogo stoletij in imata za sabo zgodovino, ki je bila pogosto zaznamovana z nerazumevanjem in tudi krivicami, je dejal papež. Pa vendar gre za zgodovino, ki z Božjo pomočjo že nekaj desetletij pozna tudi razvoj prijateljskih in bratskih odnosov. K tej spremembi miselnosti je po papeževih besedah zagotovo prispeval drugi vatikanski koncil ter mnogi modri in velikodušni možje na obeh straneh, ki so znali prepoznati Gospodov klic in pogumno stopiti na nove poti srečevanja in dialoga.

Frančišek je spomnil na 70. obletnico deportacije rimskih judov, ki bo potekala čez nekaj dni, ter dodal, da je tragedija vojne judovsko in katoliško skupnost naučila, kako hoditi skupaj. Obletnica bo tudi priložnost za ohranjanje stalne pozornosti, da se v imenu nestrpnosti in antisemitizma ne bi nikoli več jemalo življenja, ne v Rimu in ne po svetu. Papež je poudaril, da gre za kontradiktornost, če bi kristjan bil antisemitist, kajti njegove korenine so judovske: »Kristjan ne more biti antisemitist! Antisemitizem naj bo pregnan iz srca in življenja vsakega moškega in vsake ženske!«

Nadaljeval je, da se bomo bo obletnici prav tako spomnili, kako je krščanska skupnost v Rimu znala v težki trenutkih iztegniti roko bratu v težavah. Mnoge verske ustanove, samostani in same papeške bazilike so na papeževo željo odprli svoja vrata in sprejeli brate in sestre; mnogi kristjani so nudili pomoč, ki so jo lahko, majhno ali veliko. Velika večina se zagotovo ni ukvarjala s krščanskim razumevanjem judovstva in morda so zelo slabo poznali življenje judovske skupnosti. A imeli so pogum storiti to, kar je v tistem trenutku bilo prav: »zaščititi brata, ki je bil v nevarnosti«. »Če je res, da je z obeh strani potrebno poglobiti teološki premislek preko dialoga, je prav tako res, da obstaja življenjski dialog, dialog vsakodnevne izkušnje, ki ni nič manj temeljni,« je poudaril Frančišek. »Brez prave in konkretne kulture srečevanja, ki vodi v pristne odnose brez predsodkov in sumničavosti, bi zavzemanje na intelektualnem področju bolj malo koristilo … Božje ljudstvo ima svoj lastni občutek in zaznava pot, na katero ga kliče Bog. V tem primeru je to pot prijateljstva, bližine in bratstva.«

Papež Frančišek je ob koncu izrazil še upanje, da bi lahko prispeval k medsebojni bližini in prijateljstvu v Rimu, kot je to lahko storil z judovsko skupnostjo v Buenos Airesu. Med mnogimi stvarmi, ki lahko povežejo krščansko in judovsko skupnost, je sveti oče izpostavil deset zapovedi. Te so trdni temelj in vrelec življenja za našo družbo, ki je tako dezorientirana zaradi ekstremnega pluralizma v odločanju in smernicah ter zaznamovana z relativizmom, ki vodi v stanje brez trdnih in varnih opornih točk.

Audio: