Kardinal Filoni zaključil pastoralni obisk Južne Koreje
JUŽNA KOREJA (sreda, 9. oktober 2013, RV) – Prejšnji teden je kardinal Fernando
Filoni, prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov, zaključil pastoralni obisk
Južne Koreje. Kot smo že poročali, je bil glavni razlog za obisk obhajanje 50. obletnice
škofije Suwon, ki jo je prav v času Drugega vatikanskega koncila ustanovil papež Pavel
VI.
Kardinal se je v bogoslovnem semenišču v Seulu srečal z več kot 1500 bogoslovci
in z odgovornimi za njihovo formacijo. V svojem nagovoru je spregovoril o lastnostih
duhovnika in poudaril, da mora biti predvsem »Božji mož in mož molitve, pri čemer
je bistvena tako ljubezen do molitve brevirja kot tudi do osebne molitve; biti mora
mož plemenitih kreposti in krščanske ljubezni; mož, katerega oblikujeta Božja beseda
in Božja modrost.« Duhovniki ne smejo biti ideologi takšnega evangeljskega sporočila,
ki bi bilo podobno interpretacijam družbeno-političnih ved, psihiatrije in samoreferenčnosti,
kjer ni prostora za transcendentnost in oznanjevanje. Prav tako po kardinalovih besedah
v duhovništvu ni prostora za elitizem, odmaknjenost od realnosti, pesimizem, ki je
daleč od Boga in od ljudi.
Kardinal Filoni se je srečal tudi z laiki in spomnil
na pomembno dejstvo tamkajšnje Cerkve z besedami: »Kadarkoli se bo v svetu govorilo
o Cerkvi v Koreji, se ne bo moglo nikoli pozabiti, da so njeni začetki povezani z
izredno pobudo skupine izobraženih laikov. Čeprav niso imeli duhovnikov in škofov,
so v želji, da bi ostali zvesti iskanju resnice, želeli poznati katoliško vero in
so jo tudi vpeljali v državo.« Ob tem je kardinal opozoril na nevarnost pred sekularizmom
in materializmom, ki, v kolikor prodirata v življenje kristjana, spreminjata način
razmišljanja in življenja, tako da Božja beseda ni več vir navdiha za delovanje kristjana.
Ena
od postaj pastoralnega obiska v Koreji je bil Chojinam, kjer je kardinal obhajal mašo
za redovnike, redovnice in člane apostolskega življenja. V homiliji jih je spomnil
predvsem na to, da mora biti redovno življenje tako kristološko kot ekleziološko.
Dan pred tem pa se je v Seulu srečal tudi s korejskimi škofi, katere je povabil,
naj se ne zadovoljijo ne z ugledom, ki ga ima Cerkev v Koreji, ne s statistikami,
čeprav so tudi te pomembne. Priporočil jim je predvsem pastoralne obiske po župnijah,
očetovski odnos z duhovniki ter transparentnost pri upravljanju škofij.
V katedrali
v Suwonu so prefekta Kongregacije za evangelizacijo narodov pričakali duhovniki. Spregovoril
jim je o živem spominu sv. Andreja Kima Taegona, ki je bil posvečen v duhovnika leta
1845 in je le leto kasneje postal mučenec za vero. Njegovo kratko življenje sveti,
je poudaril kardinal, zaradi treh glavnih razlogov: zvestobe načelom vere, katere
se je naučil in živel v svoji plemiški družini; zaradi njegove globoke želje, da bi
postal duhovnik, ter zaradi pričevanja, ko je odklonil odpad od vere. Kardinal je
tudi duhovnike povabil, da bi bili »možje molitve, svobodni od materialnih stvari,
oznanjevalci in graditelji miru, blizu tistim, ki so preizkušani.«
Osrednje
evharistično slavje je isti dan potekalo v Suwonu ob 50-letnici ustanovitve škofije.
Kardinal je izpostavil, da ne bi bilo prav, da bi Cerkev objokovala preteklost, ki
se spreminja, ampak mora v središče svojega poslanstva ponovno postaviti Jezusa Kristusa,
da bo tako lahko znamenje sprave in upanja v svetu. Kljub velikim družbenim in ekonomskim
spremembam, ki danes vplivajo na družine in mlade, pa je opazna rast katoliške skupnosti
v teh letih spodbuda in nas vabi, da bi razumeli, kako zelo ljudje potrebujejo Boga
in da je na njegovi njivi vedno malo delavcev.