Frančišek obisk Assisija sklenil s srečanjem z mladimi pri Porciunkuli
ASSISI (sobota, 5. oktober 2013, RV) – Včerajšnji obisk Assisija je papež Frančišek
sklenil s srečanjem z mladimi, ki so v mesto asiškega ubožca prispeli iz celotne Umbrije.
Zbralo se jih je okoli štirideset tisoč. Dogodek je potekal na trgu pred baziliko
Marije Angelske, znotraj katere se nahaja Porciunkula, majhna cerkvica, za katero
je skrbel sv. Frančišek; tu se je oblikovala tudi Frančiškova redovna skupnost in
tu je Frančišek tudi umrl. Papežev nagovor so bili odgovori na vprašanja, ki so mu
jih zastavili mladi. Nanašala so se na družino in krščanski zakon, prepoznavanje poklicanosti,
družbeno udejstvovanje in evangelizacijo.
Poklicanost v zakonsko in družinsko
življenje Za oblikovanje družine je potreben pogum, je zatrdil papež Frančišek
in zakon opredelil kot resnični poklic, kakor sta to tudi duhovništvo in posvečeno
življenje. »Dva kristjana, ki se poročita, v svoji ljubezenski zgodbi
prepoznata Gospodov klic, poklicanost, da iz dveh, moškega in ženske, oblikujeta eno
samo telo, eno samo življenje. Zakrament zakona ovije to ljubezen z Božjo milostjo,
ukorenini jo v samem Bogu,« je dejal papež in dodal, da s tem darom, s to gotovostjo
poklicanosti, zakonca lahko varno začneta svojo pot in brez strahu, kajti skupaj se
lahko spoprimeta z vsako stvarjo. Frančišek je spomnil na zakonce prejšnjih generacij.
Svojo moč so črpali iz gotovosti, da je z njimi Gospod in je družina blagoslovljena
z zakramentom, prav tako pa je blagoslovljeno sprejemanje otrok in njihova vzgoja.
S to gotovostjo so premagali še tako velike preizkušnje.
Za to pa je potrebna
moralna in duhovna baza, ki pa je družina in družbeno izročilo danes več ne zagotavljata.
Današnja družba namreč daje prednost bolj individualnim pravicam kot družini, prednost
daje odnosom, ki trajajo, dokler ne pridejo težave. »Tvegano se je poročiti,
tvegano« je dejal papež. Ogrožata nas egoizem, ki se vedno vrača in se ne zna
odpreti za drugega, ter kultura provizoričnega, ki daje vtis, da ni nič dokončno,
vse je začasno. »Jezus pa nas ni zveličal provizorično, začasno: zveličal
nas je dokončno!« je poudaril Frančišek.
Poklicanost v celibat
in devištvo »Družina je poklicanost, ki jo je Bog vpisal v naravo moškega
in ženske,« a tu je še druga poklicanost, ki dopolnjuje zakon: »poklicanost
v celibat in devištvo za nebeško kraljestvo«, je nadaljeval papež in se tako navezal
na vprašanje o duhovništvu in posvečenem življenju. Da bi prepoznali ta klic in mu
sledili sta potrebni »molitev in hoja v Cerkvi«. Na začetku vsake poklicanosti
v posvečeno življenje je vedno močna izkušnja Boga, ki se ne pozabi in ostane v spominu
vse življenje. Tega mi ne moremo načrtovati. Bog nas vedno preseneti. »Bog
je tisti, ki kliče, a pomembno je, da vsak dan gojimo odnos z njim, ga poslušamo
v tišini pred tabernakljem in v svoji notranjosti, mu govorimo, pristopamo k zakramentom.
Imeti domačni odnos z Gospodom je kot imeti odprto okno našega življenja,
da bi lahko slišali njegov glas, kaj želi od nas,« je papež pojasnil mladim.
Evangelij
– evangelizacija in spreminjati svet Na vprašanji o družbeni angažiranosti
kristjanov in evangelizaciji je papež Frančišek odgovoril z besedo evangelij. Evangelij
se ne nanaša samo na vero, nanaša se na celotnega človeka, na svet, družbo, človeško
civilizacijo, je nadaljeval sveti oče. Evangelij je sporočilo Božjega zveličanja za
človeštvo. Pri tem ne gre samo za prazne besede, je opozoril papež, človeštvo zares
potrebuje zveličanje, da je rešeno. To vidimo vsak dan v časopisih, televizijskih
novicah; vidimo okoli sebe, v osebah in situacijah; vidimo v nas samih. Vsak med
nami potrebuje zveličanje. Papež je pri tem poudaril rešenje od zla, ki v svetu deluje,
vendar pa ni nepremagljivo, pred njim se kristjan ne preda. »Naša skrivnost je,
da je Bog večji od zla – in to je res! Bog je večji od zla. Boh
je neskončna ljubezen, je usmiljenje brez meja. In ta Ljubezen je premagala
zlo v sami korenini, s Kristusovo smrtjo in vstajenjem. To je evangelij, dobra novica:
Božja ljubezen je zmagala! Kristus je umrl na križu za naše grehe in je vstal. Z njim
se lahko bori proti zlu in ga premagamo vsak dan,« je poudaril papež. Evangelij
torej ima dva med seboj povezana cilja: prebujati vero – to je evangelizacija; in
spreminjati svet v skladu z Božjim načrtom – in to je krščansko oživljanje družbe.
Gre za eno samo poslanstvo: »Prinašati evangelij s pričevanjem lastnega
življenja spreminja svet,« je sklenil papež Frančišek.