Papež daroval sveto mašo v Assisiju: Mir sv. Frančiška je Kristusov mir!
ASSISI (petek, 4. oktober 2013, RV) – Sveto mašo, začela se je ob 11. uri,
je papež Frančišek daroval na trgu pred baziliko sv. Frančiška Asiškega. Še prej se
je spustil v kripto bazilike in se pred grobom sv. Frančiška zaustavil v tihi molitvi.
Pridigo je začel s frančiškovskim pozdravom: »Mir in dobro vsem!«, nato pa
spregovoril o pričevanju sv. Frančiška v današnjem času. V njegovem celotnem življenju
sta dva med seboj neločljivo povezana elementa, dve strani iste medalje: »Ljubezen
do ubogih in posnemanje ubogega Kristusa.«
Biti kristjan – odnos z
Osebo Kot prvo, nam sv. Frančišek Asiški pričuje o naslednjem: biti kristjani
je življenjski odnos z Jezusom Osebo, je obleči se z njim, je izenačenje z njim, je
papež dejal pri pridigi. Pojasnil je, da se Frančiškova pot začne pri Jezusovem pogledu
s križa: »Dopustiti, da nas On gleda v trenutku, ko daruje svoje življenje za nas
in nas priteguje k sebi.« Sv. Frančišek je to doživel pred križem v cerkvici sv.
Damijana, kjer se Jezus ne zdi mrtev, ampak živ. Kri, ki prihaja iz njegovih ran,
izraža življenje. Jezus nima zaprtih oči, ampak na široko odprte: to je pogled, ki
nagovarja srce. Križani nam ne govori o porazu, polomu. Paradoksalno nam govori o
smrti, ki je življenje, ki daje življenje, ker nam govori o ljubezni, kajti Križani
je Ljubezen učlovečenega Boga. Ljubezen pa ne umre, ampak porazi zlo in smrt. »Kdor
pusti, da ga gleda križani Jezus, postane na novo ustvarjen, postane novo bitje. Od
tukaj vse izhaja: to je izkušnja milosti, ki spreminja, biti ljubljeni brez
zaslug, čeprav grešniki,« je zatrdil papež.
Resnični mir prihaja od
Kristusa Druga stvar, o kateri nam priča Frančišek, je po papeževih besedah
to, da kdor sledi Kristusu, prejme resnični mir, tistega, ki nam ga lahko da samo
on in ne svet. Sv. Frančiška mnogi povezujejo z mirom, kar je prav, a le redki se
v to poglobijo. Mir, ki ga je Frančišek sprejel in živel in ki nam ga posreduje, je
Kristusov mir, ki prihaja preko največje ljubezni, ljubezni križa. To je mir, ki ga
je Jezus Vstali dal svojim učencem, ko se je prikazal sredi med njimi in jim rekel:
'Mir vam bodi!' ter pri tem pokazal prebodene roke in stran. »Frančiškovski mir
ni osladno čustvo,« je zatrdil papež in poudaril, da takšen sv. Frančišek ne obstaja.
Prav tako ni neke vrste panteistična harmonija s kozmičnimi energijami. To ni frančiškovsko,
ampak je ideja, ki so jo naredili. »Mir sv. Frančiška je Kristusov mir,« je
poudaril papež. »Najde ga tisti, ki vzame nase njegov jarem, to je, njegovo zapoved:
Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Ta jarem se ne more nositi s prevzetnostjo,
domišljavostjo, napuhom, ampak samo z blagostjo in ponižnostjo srca.«
Spoštovanje
človeka in stvarstva Na tretjem mestu je papež izpostavil pričevanje asiškega
svetnika o spoštovanju do vsega, kar je Bog ustvaril. Sv. Frančišek začne Hvalnico
stvarstva s temi besedami: »Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod … hvaljen bodi …
z vsemi tvojimi stvarmi.« Bog je ustvaril svet, da bi ta postal prostor
rasti v ubranosti in miru. Frančišek je bil človek ubranosti in miru. Papež je pozval
k spoštovanju stvarstva, da ljudje ne bi bili orodje uničenja: »Spoštujmo
vsakega človeka. Naj se nehajo oboroženi konflikti, ki s krvjo mažejo zemljo, naj
umolkne orožje in naj se sovraštvo umakne ljubezni, žalitev odpuščanju in nesloga
slogi. Začutimo krik tistih, ki jočejo, trpijo in umirajo zaradi nasilja, terorizma
in vojne; v Sveti deželi, ki jo je sv. Frančišek tako ljubil, v Siriji, na celotnem
Bližnjem vzhodu, na svetu.«