VATIKAN (nedelja, 29. september 2013, RV) – »Katoliška Cerkev, razširjena
po svetu, ima eno samo vero, eno samo zakramentalno življenje, eno apostolsko nasledstvo,
eno skupno upanje, isto ljubezen,« je dejal papež Frančišek med splošno avdienco,
ko je katehezo namenil eni Cerkvi.
Cerkev je ena »Enost v veri,
upanju, ljubezni, zakramentih, službi – to so stebri, ki podpirajo in držijo
skupaj to eno veliko zgradbo Cerkve. Kamorkoli gremo, tudi v najmanjšo župnijo, v
najbolj odročen kotiček te zemlje, je tam ena Cerkev; mi smo doma, smo družina,
smo bratje in sestre.In to je velik dar Boga! Cerkev je ena sama za vse! Ni
neke Cerkve za Evropejce, spet druge za Afričane, za Američane, za Azijce,
za tiste, ki živijo v Oceaniji; ne, vsepovsod je ista Cerkev. Je tako kot v
eni družini: lahko smo daleč, razkropljeni po svetu, a globoke vezi, ki povezujejo
vse člane družine, ostajajo trdne ne glede na razdaljo.« Frančišek je zastavil
še vprašanja: »Jaz kot katoličan čutim to enost, jo živim? Ali pa
me ne zanima, ker sem zaprt v svojo malo skupino ali vase? Ko slišim, da mnogi kristjani
po svetu trpijo, sem brezbrižen ali pa je kot da bi trpel eden od družine?Molim
za tistega brata, tisto sestro, ki je v težavah, ker izpoveduje in brani svojo vero?«
Biti
katehist in ne delati kot katehist »Kateheza je steber za vzgojo v veri
in potrebni so dobri katehisti!« je sveti oče zatrdil na srečanju s katehisti
iz vsega sveta, ki so se v Vatikanu zbrali na mednarodnem kongresu o katehezi. »Hvala
vam za to služenje Cerkvi in v Cerkvi. Čeprav je na trenutke težko,
se veliko dela, se trudi in se ne vidijo želeni rezultati, je vzgajati v veri lepo!
Morda je najboljša dediščina, ki jo lahko damo, vera! Vzgajati v veri,
da bi rasla. Pomagati otrokom, mladim in odraslim, da spoznajo in vedno bolj ljubijo
Gospoda, je ena najlepših vzgojnih dogodivščin, tako se gradi Cerkev! 'Biti'
katehisti! Ne delati kot katehisti! Katehist, to je poklicanost: pomeni 'biti' katehist.
Biti katehist pomeni pričevati o veri, biti dosleden v lastnem življenju. In
to ni lahko. Mi pomagamo, vodimo v srečanje z Jezusom z besedami in življenjem,
s pričevanjem.« Papež je spomnil na besede sv. Frančiška Asiškega:
»'Pridigajte vedno evangelij in, če je treba, tudi z besedami.' Besede
bodo prišle same, a najprej je tu pričevanje: da ljudje vidijo v našem
življenju evangelij, da lahko berejo evangelij.«
Papež vatikanskim žandarjem:
Obrekovanje je v Vatikanu prepovedan jezik! »Obrekovanje je jezik, ki se
v Vatikanu ne sme govoriti, je prepovedan jezik, kajti je jezik hudiča, ki
ločuje, saj bratje postanejo sovražniki. To je past, to so razprtije,«
je poudaril Frančišek včeraj zjutraj, ko je pred lurško votlino v vatikanskih vrtovih
daroval sveto mašo v navzočnosti vatikanskih žandarjev. »Hudič si prizadeva ustvariti
notranjo vojno, neke vrste državljansko in duhovno vojno. V tej vojni se ne vojskuje
z orožjem, ki ga poznamo, ampak z jezikom, ki je oborožen z obrekovanjem.«
Obrekovanje je kot strup, pred katerim se moramo vzajemno neprestano varovati. Prosimo
svetega Mihaela, naj nam pomaga v tej vojni, da ne bi nikoli slabo govorili drug o
drugem in da ne bi nikoli prisluhnili obrekovanjem. »In če nekoga slišim obrekovati,
ga je treba ustaviti. Tu se tega ne dela. Obrni se k vratom sv. Ane, pojdi ven in
obrekuj tam! Tu se ne sme! Dobro seme da: govoriti dobro drug o drugem, a razprtije
ne! To je milost, za katero bi danes za nas vse rad prosil svetega Mihaela.«
Papeževa
druga poslanica namenjena migrantom in beguncem V minulem tednu je izšla tudi
poslanica papeža Frančiška za svetovni dan migrantov in beguncev 2014. Sveti oče v
poslanici – drugi v njegovem pontifikatu – zapiše: »Naše srce želi 'nekaj več',
kar ni samo 'znati več' ali 'imeti več', ampak je predvsem 'biti več'. Razvoj ni mogoče
zvesti zgolj na ekonomsko rast, ki pogosto ne gleda na najšibkejše in nezaščitene
osebe. Svet se lahko izboljša samo, če je primarna pozornost usmerjena na osebo, če
je napredovanje osebe celostno, v vseh njenih razsežnostih, vključno z duhovno, če
se ne zanemari nikogar, vključno z reveži, bolniki, zaporniki, osebami v stiski, tujci,
če je mogoče preiti iz kulture odpadkov h kulturi srečanja in sprejemanja.«
Če
hočeš spoznati Jezusa, se moraš z njim pogovarjati Tudi v minulem tednu
je sveti oče maševal v kapeli Doma sv. Marte in nas tako vsako jutro pospremil v dan
s kratkimi pridigami. V eni od njih je takole zatrdil: »Jezusa je treba spoznati
v dialogu z njim, v pogovoru z njim, v molitvi, na kolenih. Če ne moliš, če
ne govoriš z Jezusom, potem ga ne poznaš. Veš stvari o njem, a nimaš tistega spoznanja,
ki ti ga daje srce v molitvi.«