RIM (petek, 27. september 2013, RV) – Papež Frančišek je mlade, ki so se letos
zbrali na svetovnem dnevu mladih v Riu de Janeiru, pozval, naj ustvarjajo hrup, trušč,
ropot. Uporabil je špansko besedo lío, ki jo je pogosto slišati na argentinskih
ulicah. Lío delajo otroci pri igri, navijači, ko slavijo zmago, najstniki v
svojih sobah z glasno navito glasbo, študenti, ko praznujejo uspešen zagovor diplome.
Lío ustvarjajo tudi protestniki, ki sredi Buenos Airesa blokirajo ulice. Takole
je dejal papež: »Želim vam povedati to, kar upam, da bo posledica tega svetovnega
dne mladih: Upam, da bo hrup. Vendar si želim, da bi bil hrup v škofijah, želim, da
se gre ven, želim, da Cerkev stopi na ulice.«
Frančišek želi, da je hrup,
trušč, gibanje; želi, da mladi zahtevajo prostor v družbi in tudi v Cerkvi. Cerkve
so izumrle tam, kjer kristjani niso glasni, kjer ne ustvarjajo hrupa, kjer duhovniki
ne stopajo v srečanje z ovcami, ki so jim bile zaupanje, in tako življenje nima soli,
da bi se evangeljski spomin dobro prekvasil.
Ideja, da Božja hiša mora odpreti
svoja vrata, ni nova. Je tako stara kot krščanstvo. Hrup je potreben, da bodo vrata
cerkva vedno na stežaj odprta in bodo cerkve lahko nudile zatočišče oboleli človeškosti
Božjega ljudstva, ki je na poti. In tudi zato, da se bo iz svetišča lahko stopilo
ven in v svet poneslo zaklad, ki ga Cerkev hrani.
Spodbudo, naj ne ostajamo
tiho, je papež Frančišek ponovil tudi v Vatikanu. Evangelij ni molčeč. Govori nam,
naj ne molčimo. Tudi Jezus ni bil tiho, ko je iz templja pregnal trgovce ali ko so
hoteli kamenjati prešuštnico. Biti slišen je drugi način opredelitve hrupnosti. Protagonizem
je dobrodošel, pomeni, da postanemo vidni, ampak z nečim pozitivnim znotraj. In ne
vključuje samo Cerkve.
V napetem političnem ozračju argentinske družbe, kjer
mnoge družine, prijatelji, kolegi med seboj ne govorijo zaradi različnih političnih
stališč, kjer se mnogi – če pomislimo samo na politike – želijo fotografirati s Frančiškom
in kjer so tudi nekdanji ostri nasprotniki postali 'bolj papeški od papeža', je po
svetovnem dnevu mladih slišati govoriti, da je treba ustvarjati hrup, biti glasen,
ampak na nov način, tako kot to razume papež.
Kar osupne, je, da so vsi –
in to zares vsi – razumeli, kaj pomeni pozitivno razumevanje tega 'ustvarjanja hrupa'.
»Papež je tako rekel,« dodajajo. Torej je jasno. Tako besede spreminjajo svoj
smisel, oziroma so ga že spremenile. Lahko bi rekli, da jih je papež Frančišek 'preoblikoval'.
Jasno je, da ne gre za vprašanje, ki pripada samo filologom ali semiologom. Gre za
preobrazbo, ki se dogaja tudi danes in nam tisto, kar je bilo že prej, daje videti
v novi luči.
Besedilo je povzeto po članku: Jorge Milia, Il senso nuovo delle
parole, objavljenem na spletni strani: http://www.terredamerica.com/.