Duhovne misli Benedikta XVI. za 25. nedeljo med letom
Na tematiko o pravilni uporabi zemeljskih dobrin je v teh nedeljah evangelist Luka
na različne načine usmiril našo pozornost. S pripovedjo prilike o krivičnem, a dokaj
zvitem oskrbniku, je Jezus poučeval svoje učence, kakšen je najboljši način uporabe
denarja in materialnih dobrin, torej ta, da ga delimo z ubogimi ter si s tem pridobimo
njihovo prijateljstvo za Nebeško kraljestvo. „Naredite si prijatelje s krivičnim
mamonom“ pravi Jezus, „da vas sprejmejo v večna bivališča, ko
ta propade“ (Lk 16,9). Denar sam po sebi ni krivičen, vendar pa lahko bolj kakor
katera koli stvar zapre človeka v splepo sebičnost. Gre torej zato, da izvajamo neke
vrste 'spreobrnitev' ekonomskih dobrin. Namesto, da bi jih uporabljali samo za lastne
potrebe, je potrebno misliti tudi na potrebe ubogih ter s tem posnemati Kristusa samega,
ki je, kot piše sv. Pavel, „bil bogat, pa je zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli
po njegovem uboštvu.“ (2Kor 8,9). Zdi se paradoksalno, saj nas Kristus ni obogatil
s svojim bogastvom, temveč s svojim uboštvom, torej s svojo ljubeznijo, ki ga je gnala,
da se nam je popolnoma dal.
Tukaj je možno odpreti široko in zapleteno področje
razmišljanj o tematiki bogastva in uboštva, tudi na svetovnem nivoju, kjer se soočata
dve ekonomski logiki in sicer logika dobička ter tista o pravični razdelitvi dobrin,
ki pa si nista v nasprotju ena z drugo, dokler je njun odnos prav urejen. Katoliški
družbeni nauk je vedno poudarjal, da je prednostna pravična razdelitev dobrin. Dobiček
je seveda, do prave mere, potrebne za ekonomski razvoj, legitimen. Janez Pavel II.
je v svoji okrožnici Centesimus annus takole zapisal: „sodobna ekonomija podjetništva
prinaša pozitivne vidike, katerih osnova je svoboda osebe, ki se izraža tudi na ekonomskem
področju tako, kot na drugih področjih“ (št. 32). Kljub vsemu pa dodaja, da kapitalizem
ni edini veljaven način ekonomskega organiziranja (prim. št. 35).
Kritični
stanji lakote in ekologije vedno bolj jasno razkrivata, da prekomerna logika zaslužka
povečuje nesorazmerje med bogatimi in revnimi ter povečuje uničujoče izkoriščanje
planeta. Ko pa začne prevladovati logika delitve z drugimi ter logika solidarnosti,
je mogoče to obrniti v smer pravičnega in trajnostnega razvoja.
Sveta Marija,
ki v Magnifikatu naznanja, da je Gospod 'lačne napolnil z dobrotami in bogate
je odpustil prazne' (Lk 1,53), naj kristjanom pomaga, da bodo z evangeljsko modrostjo
ter velikodušno solidarnostjo uporabljali zemeljske dobrine ter naj navdihuje voditeljem
in ekonomistom dalnoglede strategije, ki podpirajo pristen razvoj vseh ljudstev.