Msgr. Vincenzo Paglia: Poroka spodbuja kvaliteto odnosa
KRAKOV (nedelja, 15. september 2013, RV) – »V Italiji 80 odstotkov mladih
daje prednost poroki pred sobivanjem. V Franciji 77 odstotkov mladih želi imeti enega
sopotnika do konca življenja, na Poljskem si 85 odstotkov mladih ne more predstavljati
življenja brez družine«, so le nekateri pozitivni statistični podatki, ki jih
je zbral predsednik Papeškega sveta za družino, msgr. Vincenzo Paglia. Njegov govor,
namenjen udeležencem 8. mednarodne konference, ki letos nosi naslov »Družina v
sodobni Evropi«, je prebral podtajnik Carlos Simón Vazquéz. Dvodnevno srečanje
je potekalo v Krakovu na Poljskem, organizirala pa ga je tamkajšnja Papeška univerza
Janeza Pavla II., skupaj z nekaterimi drugimi evropskimi sveti in fundacijami.
Po
tem, ko je msgr. Paglia omenil, da so sanje današnjih mladih še vedno poroka in družina,
je izpostavil tudi trenutno stanje sodobnih odnosov. To je v nasprotju z željami in
upi mladih. Spomnil je na nekatere sodobne sociologe, ki današnje stanje poimenujejo:
»tiranija posameznikov« ali pa »idolatrija jaza«. Vse to je v nasprotju
s svetopisemskimi besedami, ki pravijo, da »ni dobro človeku samemu biti«.
Današnja kultura daje poudarek na »dobro je sam biti«, je še dodal msgr. Paglia.
Obenem je tudi spregovoril o demografski krizi v Evropi, za katero je povedal, da
nima vzroka samo v finančnem zlomu. Izpostavil je Afriko, kjer se kljub minimalnemu
dohodku rojevajo toliki otroci. »Kar v Evropi manjka,« je še omenil msgr. Paglia,
»ni v prvi vrsti denar, ampak upanje«. Po njegovih besedah Evropejcem prihodnost
vzbuja strah. Med drugim nas muči notranja praznina in izguba smisla življenja. Znamenje
in sad te tesnobe pa je msgr. Paglia opazil v upadu rojstev, duhovnih poklicev, tudi
v pomanjkanju moči za vseživljenjsko zavezo.
Msgr. Vincenzo Paglia je med
drugim postavil v ospredje dejstvo, da družina ostaja temeljni in neizogibni steber
družbenega življenja. »V globaliziranem svetu potrebujemo več družin in
ne manj,« je poudaril predsednik Papeškega sveta za družino. »Družina
ostaja genotip družbe«, kakor je to že pred tisoč leti zapisal Cicero. V pastoralni
konstituciji o Cerkvi v sedanjem svetu je zapisano, da je »družina neke vrste šola
za bogatitev človečnosti«. Vincenzo Paglia je nato podrobno razložil, kako
te trditve držijo. Najprej se je ustavil ob zakonski zvezi, ki daje »vrednost
človeškim osebam in družbi. Poroka spodbuja kvaliteto odnosa in ima pozitivne posledice
za otroke in za odrasle same. To tako na biološkem, psihološkem, ekonomskem
in socialnem področju. Zakonska zveza je odločilna tudi za uspešno socializacijo
otrok«. Dalje je izpostavil blaginjo medgeneracijskih odnosov. »Otroci, ki
živijo z obema od svojih bioloških staršev, uživajo boljše fizično in psihično
zdravje ter imajo večje zaupanje v življenje.« Kar zadeva delo in družino
je msgr. Paglia povedal, da slednja predstavlja zelo bogat vir za svet dela. O sami
kombinaciji družina in delovni urnik staršev pa je dodal, da bi družba morala najprej
»prepoznati pomembnost družine in nato organizirati delovni urnik v prid le-te«.
Kot zadnje je predsednik Papeškega sveta za družino izpostavil vez med družino in
družbenim kapitalom. »Družina ustvarja zaupne odnose, sodelovanje in vzajemnost
ter gradi zunanje mreže odnosov.« Vse to pa so glavne lastnosti povezovalnega
in vezivnega družbenega kapitala. Za konec je še povedal, da je družina predvsem
»prva šola ljubezni in hvaležnosti«, še posebej v družinah, katerih člani so
bolni ali invalidi. Zatorej je in ostaja prvi instrument za humanizacijo oseb in družbenega
življenja.