V Celju je od 8. do 13. 9. 2013 potekala Mednarodna konferenca Apostolat Militaire
International
CELJE (sobota, 14. september 2013, RV) – V Domu sv. Jožefa v Celju je od 8.
do 13. 9. 2013 potekala Mednarodna konferenca Apostolat Militaire International (AMI),
ki jo je organiziral Vojaški vikariat Slovenske vojske. Zbralo se je okoli 60 vojaških
oseb, njihovih žena in mož ter vojaških pastoralnih delavcev iz šestnajstih držav:
iz Evrope, Kenije, ZDA, Filipinov. Polnopravni članici AMI sta letos postali tudi
ZDA in Slovenija.
AMI je mednarodno združenje tistih, ki poleg tega, da so
vojaške osebe, pripadajo tudi vrednotam in etiki krščanstva. Združenje povezuje podobna
krščanska vojaška združenja posameznih držav. Ustanovljen je bil leta 1965 v Santiagu
v Španiji. Sveti sedež ga je priznal leta 1985 kot mednarodno katoliško organizacijo.
Aktualni predsednik je generalmajor avstrijske vojske Norbert Sinn.
Vsebinski
poudarki so bili Vprašanje delovanja zla v svetu kot dejstva, mimo katerega ne moremo.
Kljub izkušnji dveh svetovnih vojn in totalitarizmov, ki so jih doživeli mnogi Zemljani,
se zdi, da je svet pred enakimi izzivi, le da so sodobna orožja bolj usodnejša in
uničujoča.
Vojaki kristjani vidijo svojo vlogo najprej v preventivi, torej
v času, ko se je še možno odločati o načinu reševanja sporov. Kristjani v uniformi
ter vojaški pastoralni delavci lahko vršijo vlogo mediatorjev tako, da svetujejo poveljujočim,
navezujejo stike med voditelji, verskimi predstavniki in z dialogom širijo novico
o odgovornosti, skupnem prizadevanju za mir in nepovzročanju nasilja.
Vojaki
kristjani zato nenehno oblikujejo svojo vest. Vojaška in kondicijska usposobljenost
omogoča vojaku, da čim bolj profesionalno opravlja svoje naloge, pri čemer je pomembno,
da je tudi notranje etično zrel. Etičnost je del njegove profesionalnosti. Če postane
strah in boj za lastno preživetje edino vodilo poveljnika ali vojaka, potem bo ravnal
iz strahu in ne bo uspel videti niti minimalnih standardov, ki jih zahtevata mednarodno
vojno in humanirano pravo. Vojak ima torej svoje pravice in svoje dolžnosti. Ne more
govoriti le o lastnem dobrem, ampak je odgovoren za skupno dobro.
Letošnja
koferenca AMI je ponovno ovrednotila dokumente Drugega vatiknskega koncila, posebej
pastoralno konstitucijo Gaudium et Spes ter dokumenta Pacem in Terris. Za katoličana
je cerkveno učiteljstvo pomemben segment pri oblikovanju etične zavesti, saj le-to
pozna dvatisočletni razvoj nauka, vsa iskanja odgovorov v zvezi z vojno, uporabo
sile in pozna mnoge oblike dela za mir.
Poleg predavanj so potekale pogovorne
delavnice, v katerih je bilo nadvse zanimivo slišati izkušnje tistih poveljujočih
in vojaških kaplanov, katerih vojaki sodelujejo v bojnih akcijah, spopadih in se srečujejo
z množico ujetnikov, prebežnikov, ranjencev, ljudi v stiski in ubitih. Tam so pred
izzivi, kako prav ravnati, da bodo lahko zagotovili varnost lastnih vojakov, pa tudi
varnost teh ljudi.
Skozi ves teden so ob večerih potekale maše, ki so jim
predsedovali škofje Lipovšek, Glavan, angleški vojaški škof, bosanski in hrvaški vojaški
ordinarij ter apostolski nuncij v Sloveniji.
Za partnerje je potekal vzporeden
program ogleda naše lepe dežele. Večeri so potekali v sproščenem vzdušju, ki so ga
z lastno inovativnostjo pričarali pastoralni asistenti, ter ob kulinaričnih dobrotah
slovenske kmečke kuhinje.
Naj zaključim z mislijo papeža Janeza Pavla drugega,
ki jo je izrekel leta 2000 ob jubilejnem romanju vojakov in policistov v sveto mesto:
»Kdo more bolje kot vi, predragi vojaki in policisti, fantje in dekleta, pričevati
o nasilju in razkrojevalnih silah zla, ki so navzoče v svetu? Vsak dan se borite zoper
njih, saj ste poklicani braniti šibke, varovati poštene in podpirati miroljubno sožitje
med narodi. Vaša naloga je podobna vlogi nočnega stražarja, ki gleda v daljavo, da
bi preprečil nevarnost ter vsepovsod utrjeval pravičnost in mir« (iz nagovora
Janeza Pavla II, 2000).