Papež ustanovitelju časopisa La Repubblica odgovoril na vprašanja o veri

VATIKAN (četrtek, 12. september 2013, RV) – Italijanski dnevnik La Repubblica je 7. julija in 7. avgusta objavil dva članka, v katerih je bilo zastavljeno več vprašanj o veri in laičnosti. Papež Frančišek se je na ta vprašanja odzval s pismom, ki ga je naslovil na pisca člankov in ustanovitelja časopisa, Eugenia Scalfarija. Ta samega sebe opredeljuje kot nevernika, ki pa ga že vrsto let zanimajo in ga privlačijo besede Jezusa iz Nazareta. Papeževo pismo je bilo v dnevniku nato tudi v celoti objavljeno.

Besedilo med drugim izpostavlja, da je čas za »odprt dialog brez predsodkov, ki odpira vrata resnemu in rodovitnemu srečanju«. Kot je zapisano v okrožnici Luč vere (Lumen Fidei), vera »ni nepopustljiva, ampak raste v sožitju, ki spoštuje drugega. Vernik ni domišljav; nasprotno, resnica ga napravlja ponižnega. Ve namreč, da je nima v posesti, ampak da resnica objema nas in nas ima v posesti. Gotovost vere nas nikakor ne napravlja toge, ampak nas popelje na pot in omogoča pričevanje ter pogovor z drugimi.« Papež Frančišek v pismu nato spomni, da se je njegova vera porodila iz osebnega srečanja z Jezusom. Ta se je dotaknil njegovega srca in dal njegovemu bivanju novo smer in smisel. Jezusa pa ne bi mogel srečati brez Cerkve, še dodaja papež v zavedanju, da je neizmerni dar vere »hranjen v krhkih lončenih posodah naše človeškosti«. S te točke, iz osebne izkušnje vere, živete v Cerkvi, je papež Frančišek, kot piše sam, prisluhnil Scalfarijevim vprašanjem.

Krščanstvo verjame, da je Jezus Božji Sin, ki je prišel, da da svoje življenje in tako za vse odpre pot ljubezni. Na vprašanje o izvirnosti krščanske vere papež zato odgovarja, da je le-ta v soudeleženosti v odnosu, ki ga ima Jezus z Bogom. S tem pa tudi z vsemi ljudmi, vključno s sovražniki. Papež zatem opozarja na hvaležnost, ki jo kot Cerkev in kot človeštvo dolgujemo hebrejskemu ljudstvu, ki je kljub preizkušnjam ohranilo svojo vero v Boga. Na vprašanje o Božjem odpuščanju pa papež Frančišek odgovarja, da njegovo usmiljenje nima meja, če se le nanj obrne z iskrenim in skesanim srcem. Glede tistih, ki v Boga ne verjamejo, pa je odgovor v poslušanju vesti. Greh za tistega, ki nima vere, je, ko gre proti svoji vesti. Poslušati in ubogati jo pomeni odločati se glede na dobro ali slabo. Od te odločitve pa sta odvisni dobrota ali podlost našega delovanja.

V nadaljevanju pisma papež Frančišek med drugim razlaga še, kaj je za kristjane resnica. Je »ljubezen Boga do nas v Jezusu Kristusu«. Resnica je torej »odnos«. Daje se nam kot pot in kot življenje. Resnica, ki je eno z ljubeznijo, kot zatrjuje papež, zato zahteva ponižnost in odprtost, da bi lahko bila najdena, sprejeta in izražena. Na koncu pisma nato beremo še, da gre za zgolj poskus odgovorov, pa vendar v iskrenosti in zaupanju. Gre za del poti, prehojene skupaj. Cerkev kljub svoji počasnosti, nezvestobi, napakam in grehom, ki jih je storila in jih še vedno lahko stori preko tistih, ki jo sestavljajo, kot zaključuje papež, nima »drugega smisla in cilja kot tega, da živi in pričuje za Jezusa«.

Audio: