Papež Frančišek med splošno avdienco o Cerkvi kot materi
VATIKAN (sreda, 11. september 2013, RV) – Papeževa kateheza med današnjo splošno
avdienco je bila posvečena Cerkvi kot materi. Gre za eno najlepših podob za Cerkev,
pri razlagi katere je papež Frančišek izhajal iz koncilske konstitucije Lumen gentium,
ki Cerkev opredeljuje kot našo mater v veri in nadnaravnem življenju.
Cerkev
kot mama nas rodi v vero Kakor mama nosi otroka devet mesecev in ga nato rodi
v življenje, tako nas Cerkev po delovanju Svetega Duha rodi v vero. Tako kot Devica
Marija. Obe, Cerkev in Devica Marija, sta mami, je začel katehezo papež. Vera je zagotovo
osebno dejanje: jaz sem tisti, ki odgovorim Bogu. A vero prejmem preko drugih, v družini,
skupnosti, ki me nauči reči 'verujem', 'verujemo'. »Kristjan ni otok,« je zatrdil
papež. Kristjani ne postanemo sami in z našimi močmi. Vera je dar Boga, ki nam je
podeljen v Cerkvi in preko Cerkve. Krst je trenutek, v katerem se rodimo kot Božji
otroci, ko nam podarja življenje Boga, rodi nas kot otroke. Naša pripadnost Cerkvi
ni zunanje in formalno dejstvo, ampak je notranje in temeljno. Cerkvi ne pripadamo
kot pripadamo nekemu društvu, stranki ali kakšni drugi organizaciji. Vez je življenjska,
kot je to vez z lastno mamo. Papež Frančišek je zastavil nekaj vprašanj, kot so: Kako
jaz vidim Cerkev? Ali sem staršem hvaležen, ker so mi dali življenje? Ali sem hvaležen
Cerkvi, ker me je po krstu rodila v vero? Ali poznamo datum svojega krsta? Pri tem
je sveti oče povabil vernike, zbrane na Trgu sv. Petra, naj ga poiščejo in ga praznujejo.
Cerkev
kot dobra mati nas spremlja na poti krščanskega življenja Mama ne podari
samo življenja, ampak otrokom pomaga rasti, hrani jih in uči hoditi skozi življenje,
spremlja jih s svojo pozornostjo, naklonjenostjo in ljubeznijo, tudi ko zrastejo.
Zna tudi opozarjati, odpuščati, razumeti, biti blizu v bolezni in trpljenju. Dobra
mama pomaga otrokom, da izstopijo iz sebe, da ne ostanejo udobno pod materinimi perutmi.
»Cerkev kot dobra mati počne isto: spremlja našo rast tako, da nam posreduje Božjo
besedo, ki je luč, ki nam kaže pot krščanskega življenja; podeljuje zakramente. Hrani
nas z evharistijo, prinaša nam Božje odpuščanje preko zakramenta sprave, podpira
nas v trenutku bolezni z bolniškim maziljenjem. Cerkev nas spremlja v vem našem življenju
vere, v vsem našem življenju kristjana.« Frančišek je ponovno povabil, da odgovorimo
na nekatera vprašanja: Kakšen je moj odnos s Cerkvijo? Jo čutim kot mater, ki mi pomaga
rasti kot kristjanu? Sem udeležen v življenju Cerkve, se čutim njen del? Je moj odnos
formalen ali življenjski?