Benedikt XVI. o sv. Gregorju Velikem: V globini njegove duše je bila vedno živa želja po Bogu

VATIKAN (torek, 3. september 2013, RV) – Danes obhajamo praznik sv. Gregorja Velikega, papeža in cerkvenega učitelja. Da je bil to »resnično velik papež in velik cerkveni učitelj«, je potrdil tudi zaslužni papež Benedikt XVI., ki je temu svetniku posvetil dve katehezi med splošnimi sredinimi avdiencami.

Med drugim je o njem izrekel besede: »Že od vsega začetka je kazal posebej jasen pogled na resničnost, s katero se je moral spoprijeti. Pa tudi izredno delovno sposobnost za soočanje s cerkvenimi in civilnimi zadevami.« Kljub oviram težkega zgodovinskega obdobja in slabega zdravja, ki je bilo posledica dolgega posta v času meniškega življenja, si je Gregor pridobil zaupanje vernikov. Kot je dejal Benedikt XVI., je bil človek, ki je potopljen v Boga: »V globini njegove duše je bila vedno živa želja po Bogu. Prav zaradi tega je bil vedno zelo blizu drugemu, potrebam ljudi svojega časa.« V obdobju, ki je bilo uničujoče in se je zdelo brezupno, je znal ustvarjati mir in dajati upanje: »Ta Božji človek nam kaže, kje so resnični izvori miru, iz katerih izhaja pravo upanje, in tako postaja voditelj tudi nam danes.«

Gregor Veliki je Cerkvi zapustil tudi številna dela. Značilno je, da ni nikoli poskušal začrtati svojega lastnega nauka: »Rajši je poskušal biti odmev tradicionalnega učenja Cerkve, želel je biti kot Kristusova usta in usta njegove Cerkve na poti, ki jo je potrebno prehoditi do Boga.« Zelo rad je bral Sveto pismo: »Verjel je, da kristjan iz Svetega pisma ne sme pridobivati toliko teoretičnega znanja, ampak bolj vsakdanjo hrano za svojo dušo, za življenje človeka na tem svetu.« Poudarjal je, da je pri branju te svete knjige prvo pravilo ponižnost razuma. Ponižnost seveda ne izključuje resnega študija. Je pa nepogrešljiva, da bi bralec resnično lahko vstopil v globino besedila in da bi le-to lahko obrodilo duhovne sadove. »Le s to notranjo držo se resnično posluša in na koncu doume Božji glas.« Istočasno pa je Gregor Veliki poudarjal tudi, da doumeti še ne pomeni nič, če ne vodi k delovanju. Gre za dva vidika človeškega življenja, ki se morata dopolnjevati.

Audio: