Benedikt XVI. daroval sveto mašo za svoje nekdanje študente
VATIKAN (ponedeljek, 2. september 2013, RV) – Zaslužni papež Benedikt XVI.
je včeraj daroval sveto mašo za svoje nekdanje študente, znane pod imenom Ratzinger
Schülerkreis. Ti so se tudi letos zbrali na seminarju v Castel Gandolfu, ki je bil
posvečen vprašanju Boga in sekularizacije. Tokrat se jim Benedikt XVI. ni pridružil,
se pa je zato s svojimi študenti srečal ob sklepu seminarja in zanje daroval sveto
mašo v kapeli governatorata v Vatikanu. V homiliji je poudaril, da se nahajamo na
pravi poti, če poskušamo postati osebe, ki 'sestopajo', da bi služile in prinašale
zastonjskost Boga.
Vsak med nami želi najti svoje dobro mesto. A katero je
zares pravo mesto, je zastavil vprašanje Benedikt XVI., izhajajoč pri tem iz včerajšnjega
evangelija, v katerem Jezus vabi, da izberemo zadnje mesto. »Mesto, ki se lahko
zdi zelo dobro, se nato lahko pokaže kot zelo slabo mesto,« je dejal papež. Tudi
med pogovorom pri zadnji večerji se učenci prerekajo o najboljših mestih. Jezus pa
se predstavi kot tisti, ki služi. On, ki se je rodil v hlevu in umrl na križu, nam
pravi, da je pravo mesto tisto, ki je blizu njemu, 'mesto po njegovi meri'. Apostol,
v kolikor je poslan od Kristusa, je po mnenju sveta zadnji, in ravno zato je blizu
Jezusu, je dejal Benedikt XVI. »Kdor je na tem svetu in v tej zgodovini potisnjen
naprej in pride na prva mesta, mora vedeti, da je v nevarnosti; še bolj mora gledati
Gospoda, mu postajati podoben, biti odgovoren za drugega; mora postati tisti, ki služi,
ki v stvarnosti sedi ob nogah drugega in tako blagoslavlja ter je ob svojem
času blagoslovljen,« so bile papeževe besede.
Nadaljeval je, da je ne
glede na mesto, odločilna odgovornost pred Kristusom, odgovornost za ljubezen, pravičnost
in resnico. Gospod nas namreč spominja, da kdor se povzdiguje, bo ponižan, in kdor
se ponižuje, bo povišan. Kristus, Božji Sin, prihaja, da bi nam služil in to je bistvo
Boga, da se torej sklanja k nam. »Mi se nahajamo na Kristusovi poti, na pravi poti,
če namesto njega in kot on poskušamo postati osebe, ki 'sestopajo', da bi vstopile
v resnično veličino, veličino Boga, ki je veličina ljubezni,« je zatrdil Benedikt
XVI. Križ v zgodovini predstavlja zadnje mesto, Križani nima nobenega mesta, je 'ne-mesto',
bil je razgaljen, je nihče, pa vendar evangelist Janez v evangeliju vidi to 'skrajno
ponižanje' kot 'resnično povišanje': »Tako je Jezus najvišji, je veličina Boga,
kajti veličina križa je veličina Božje ljubezni, veličina odpovedi sebi in posvetitev
drugim. To je božje mesto,« je dejal Benedikt XVI., »in mi želimo prositi
Boga, naj nam podari, da bi to vedno bolj razumeli in s ponižnostjo sprejeli, vsak
na svoj lastni način, to skrivnost povišanja in ponižanja.«
Ob koncu pridige
je še spomnil na Jezusovo vabilo, da povabimo pohabljene, kruljave, uboge, saj je
on sam povabil 'nas na Božjo gostijo' in nam na ta način pokazal, kaj pomeni zastonjskost.
Prav je, da ekonomija sloni na 'komutativni pravičnosti' (do ut des), a tudi
tukaj ostaja nekaj zastonjskega. Brez zastonjskosti odpuščanja ne more rasti nobena
družba. Največjih stvari v življenju, torej ljubezni, prijateljstva, dobrote, odpuščanja,
ne moremo plačati, so gratis, na isti način, kot nam Bog vse poklanja zastonj. »Kljub
boju za pravičnost na svetu,« je poudaril Benedikt XVI., »ne smemo nikoli pozabiti
Božje zastonjskosti, neprestanega dajanja in prejemanja, in moramo graditi
na dejstvu, da Gospod daje nam, da obstajajo dobre osebe, ki nam gratis dajejo svojo
dobroto, ki nas prenašajo zastonj, nas ljubijo in so z nami dobre gratis; in kar se
tiče nas, ne smemo pozabiti dajati to zastonjskost, da bi tako svet približali
Bogu, mu postali podobni, se mu odprli.«